Cepljenje ne diši niti zdravstvenim delavcem

Letos so prehladi in gripa udarili prej kot lani. A glavni val gripe še pride.
Objavljeno
13. januar 2017 15.56
Slovenija, Maribor, 25.10.2010 - pricetek preventivnega cepljenja proti gripi foto:Tadej Regent/Delo
Helena Kocmur
Helena Kocmur

Gripa in druga prehladna obolenja so letos udarila malo prej kot lani, zaradi česar so bolnišnice pokale po šivih, hudo bolni pa so na prosto posteljo čakali tudi več kot 16 ur. Med razlogi za veliko število obolelih je po mnenju strokovnjakov tudi izredno nizka precepljenost proti gripi. Pred desetletjem se je pri nas cepila desetina prebivalstva, lani le še trije odstotki. Presenetljivo malo zanimanja za to je tudi med zdravstvenimi delavci, zlasti tistimi z nižjo izobrazbo.

Tako kot že zadnjih šest let so zaradi večjega vala prehladnih obolenj in gripe tudi ta teden v ljubljanski bolnišnici Petra Držaja odprli začasni oddelek za epidemije. Ob zdajšnji kadrovski zasedbi lahko na njem sprejmejo do 22 bolnikov, z dodatnimi kadri pa tudi do 40, so ob odprtju povedali predstavniki UKC Ljubljana. Po besedah strokovne direktorice UKC Ljubljana Marije Pfeifer bodo dodatnih 12 postelj za bolnike z gripo pridobili tudi s selitvijo pulmološkega oddelka iz osmega v šesto nadstropje.

V sredo, na dan odprtja, so na začasnem oddelku zdravili šest pacientov, do konca dneva so pričakovali še 15 premestitev z oddelka na ortopedski kliniki. Lani so posebni oddelek odprli 17. januarja, letos bi ga bilo treba že pred kakšnim tednom, saj so gripa in druga prehladna obolenja udarili dosti prej kot v minulih letih. Glavni naval obolelih za gripo pa še pričakujejo, saj pri nas epidemija še ni tako razvita kot na Hrvaškem, je prepričan vodja internistične prve pomoči Interne klinike UKC Ljubljana Hugon Možina. Kot pravi, vsak dan pregledajo do 90 tovrstnih bolnikov, a za polovico potrebnih hospitalizacije je konec prejšnjega tedna primanjkovalo postelj. Bolnike z okužbami dihal so na ljubljanski urgenci sicer obravnavali v šestih urah, tisti, ki so morali ostati v bolnišnici, pa so na prosto posteljo čakali več kot 16 ur, saj jih preprosto ni bilo kam sprejeti. Ker so bili hodniki zaradi prepiha precej mrzli, so poskušali bolnike zadržati v ambulantah ali opazovalnicah. Zdravniki na urgenci so tako po Možinovih besedah v svojem 12-urnem delovnem času porabili tri do štiri ure samo za to, da so poiskali posteljo na drugih oddelkih ali v drugih zdravstvenih ustanovah. Čeprav so organizirali dodatna mesta na interni kliniki, dodali 12 pomožnih postelj na kardiološkem oddelku in priredili en oddelek na ortopedski kliniki, je postelj v ljubljanskih bolnišnicah še kar primanjkovalo. Podobno je tudi v drugih bolnišnicah po Sloveniji. V jeseniški, denimo, so morali zaradi širitve internega oddelka odpovedati nenujne kirurške posege.

Učinkovitost 60-odstotna

V začasnem oddelku za epidemije so od leta 2011, ko so ga prvič odprli, zdravili skupaj 834 bolnikov. Prvo leto je bil odprt tri tedne, zadnja leta deluje tudi do tri mesece, saj se število starejših pacientov, ki imajo pridružene kronične bolezni, ves čas povečuje. S tem se tudi daljšata čas zdravljenja in ležalna doba. Nadzorni zdravnik Peter Radšel razlaga, da gre v večini primerov za starejše bolnike s kroničnimi boleznimi, ki se jim zaradi gripe ali druge okužbe dihal zdravstveno stanje še dodatno poslabša. Po podatkih koordinatorice oddelka Mateje Klep Breskvar so na oddelku lani zdravili 284 bolnikov, umrlo jih je 34. Visoka umrljivost je predvsem posledica t. i. pridruženih bolezni, saj gre za bolnike, katerih zdravstveno stanje je bilo že pred okužbo slabo. Težak potek gripe in drugih okužb dihal pa ni izključen niti pri mladih bolnikih, pravi zdravnik in opozarja, da je cepljenje še vedno najboljša zaščita pred boleznijo.

K cepljenju proti gripi pozivajo tudi na IVZ, prepričani, da bi tako preprečili marsikatero smrt. Natančnih podatkov, koliko kroničnih bolnikov pri nas umre zaradi gripe, ni, saj se kot razlog te smrti beležijo osnovne bolezni, ki so povzročile hudo oslabelost, tudi imunskega sistema, zaradi česar je lahko gripa potem tudi usodna. Zaradi gripe kot osnovnega vzroka smrti pa je od leta 1997 do 2015 umrlo 76 ljudi, največ v letih 1999 (11), 2014 (10) in 2015 (9). Druga leta se število žrtev največkrat giblje od ena do štiri.

Cepi se le desetina starejših

Kakor razlaga dr. Maja Sočan z Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ), je trenutna ocenjena zaščitna učinkovitost cepljenja proti gripi približno 60-odstotna, pri bolnikih z oslabljeno imunostjo pa je lahko še nižja. Kljub temu, pravi zdravica, cepljenje koristi, saj študije kažejo na lažje obolenje po cepljenju, predvsem pa manj zapletov. Za sezono 2016/2017 so nabavili 90.500 odmerkov cepiva proti gripi francoskega proizvajalca Sanofi Pasteur. »Gre za inaktivirano (mrtvo) cepivo, ki vsebuje tri različne seve virusa influence (inaktivirane, razcepljenje), v skladu s priporočili Svetovne zdravstvene organizacije,« so zapisali na NIJZ. Nabavljeno cepivo je ustrezno, pravi Maja Sočan, in se ujema s krožečimi sevi. Največ potrjenih primerov obolelih doslej je bilo okuženih z virusom influence A(H2N3). A kakor kažejo izkušnje iz preteklih nekaj let, ko se je pri nas cepilo čedalje manj ljudi, bo skoraj tretjina nabavljenega cepiva ostala. Prejšnjo sezono se je tako zaščitilo rekordno malo ljudi – 66.646, kar je precej manj kot pred približno desetimi leti, ko se je proti sezonski gripi cepilo skoraj 200.000 prebivalcev.

Število cepljenih se iz leta v leto niža, tudi v najbolj ogroženi skupini prebivalcev, med starejšimi od 65 let. Lani se jih je cepilo le še dobrih 10 odstotkov, kar je daleč od cilja Svetovne zdravstvene organizacije, da bi bil delež cepljenih proti gripi v skupini nad 65 let (in drugih rizičnih skupinah) 75 odstotkov. »S povečanjem precepljenosti pri teh skupinah bi lahko preprečili težji potek bolezni in številne zaplete, pa tudi marsikatero smrt. Zato bi bilo v Sloveniji treba dodatno spodbuditi cepljenje proti gripi, predvsem rizičnih skupin in zdravstvenih delavcev,« meni Maja Sočan, ki opaža, da je med ljudmi, »tudi med zdravstvenimi delavci, veliko napačnih in povsem neutemeljenih mnenj in prepričanj o cepljenju«. Delež zdravstvenih delavcev, ki se odločijo za cepljenje, je namreč po podatkih NIJZ nižji od 30 odstotkov, več pa se za to odloči, če jih delodajalec bolj intenzivno spodbuja. Precepljenost zdravstvenih delavcev je sicer višja pri tistih z višjo izobrazbo in nižja pri manj izobraženih.