Čigavo varnost bo povečal predlog komisije?

Predlagani ukrepi o nadzoru nad posedovanjem orožja ne bodo ogrozili teroristov, ampak legalni trg.

ned, 10.01.2016, 08:00

Info

Ponudbe na črnem trgu ne manjka. Različne tipe pištol je mogoče kupiti za 200 do 1000 evrov, ročne bombe stanejo od 25 do 100 evrov in avtomatske puške od 400 do 1200 evrov.

Predlogi evropske komisije o ukrepih za omejevanje dostopa do orožja teroristom in kriminalcem so v prejšnjih dneh razburkali evropsko pa tudi slovensko javnost.

Del nje, približno 100 predstavnikov stroke, civilne družbe, odločevalcev, predstavnikov strelskih in lovskih organizacij, je svoje nestrinjanje izrazil tudi na petkovem posvetu pri evropskem poslancu Igorju Šoltesu.

Zaradi nekaterih predlogov komisije, kot je nova kategorizacija strelnega orožja, se čutijo ogroženi predvsem lastniki prijavljenega orožja, ki se ukvarjajo z različnimi športnimi, lovskimi ali ljubiteljskimi dejavnostmi. Ti poudarjajo, da ukrepi, kot so predlagani, ne bodo v ničemer ogrozili teroristov. Preiskovalci terorističnega napada v Parizu so ugotovili, da je bilo orožje napadalcev delno kupljeno na legalnem trgu, večinoma pa na ilegalnem. Tega trga pa s predlaganimi ukrepi ne bo mogoče nadzorovati. Takšne pomisleke so izrazili tudi poslanci na prvem zasedanju Odbora evropskega parlamenta za notranji trg, je povedal Igor Šoltes. Razprava o teh vprašanjih je še odprta, ne glede na pomisleke bi Šoltes podprl ukrepe za okrepitev sodelovanja med državami članicami na tem področju.

Za povečan nadzor nad legalno prodajo deaktiviranega orožja, ki ga je mogoče znova usposobiti za streljanje, in boljšo izmenjavo informacij je tudi strokovnjak za varnost Anton Travner, a, opozarja, ob hkratni krepitvi nadzora črnega trga. Območje nekdanje Jugoslavije je preplavljeno z več milijoni kosov nelegalnega orožja. Ob zaostrovanju legalnih pogojev bi se to orožje še hitreje pojavilo na ilegalnem trgu. Trgovci z orožjem, tudi v Sloveniji, ugotavljajo, da se povpraševanje po sredstvih za osebno varnost zadnje čase povečuje. Čedalje večja je tudi ponudba.

Revizija direktive kot strel v prazno

Lahko strelno orožje je naj­običajnejše sredstvo za ubijanje ljudi. O tem se nam ni treba slepiti, vendar potencialni ubijalci niso tisti lastniki, ki imajo svoje orožje prijavljeno. Problematično in nevarno je vse tisto neprijavljeno, ki je skrito v globoki ilegali in ga policisti najdejo le pri preiskavi kaznivih dejanj.

Evropska komisija je lani jeseni le nekaj dni po terorističnih napadih v Parizu sprejela sveženj ukrepov, s katerimi želi kriminalcem in teroristom omejiti dostop do orožja. V ta namen je predlagala revizijo direktive o pridobivanju in posedovanju strelnega orožja, s strožjim nadzorom za nabavo nekaterih polavtomatskih orožij za posameznike in orožja ali delov orožja na spletu, boljšo sledljivost orožja ter strožje pogoje za onesposobljeno orožje in za zbiralce.

Škodljivo omejevanje legalnega trga

Predlogi komisije so razburkali evropsko, pa tudi slovensko javnost, ker nekateri ne bodo v ničemer prizadeli teroristov, kvečjemu lastnike prijavljenega orožja, ki se ukvarjajo z različnimi športnimi, lov­skimi ali ljubiteljskimi dejavnostmi. Mednarodno peticijo proti predlaganim ukrepom, ki so jo sprožili Poljaki, je v prejšnjem tednu podpisalo že kakšnih 300 tisoč Evropejcev.

Foto: Rick Wilking/Reuters

Preiskava terorističnega napada v Franciji je pokazala, da je bilo orožje napadalcev v Parizu delno res kupljeno na legalnem trgu, in sicer kot deaktivirano orožje, večino pa so teroristi nabavili na črnem trgu. Predlagani ukrepi se deloma nanašajo tudi na okrepitev nadzora nad prodajo deaktiviranega orožja – ki ga je mogoče znova usposobiti za delovanje –, in to velja podpreti, pritrdi Anton Travner, direktor mednarodnega Centra za demokratični nadzor nad oboroženimi silami. Prav tako velja, pravi, podpreti predlog o boljši izmenjavi informacij o kupcih orožja, ne pa tudi tistih pred­logov, ki v ničemer ne onemogočajo nelegalne trgovine. Zlasti ta pa nevarno narašča in je velika grožnja. Samo po razpadu Jugoslavije je na njenem ozemlju ostalo, ocenjujejo, kakšnih tri milijone kosov orožja, ki se zdaj pojavlja na ilegalnem trgu. Brez nadzora so ostale enormne zaloge tudi po razpadu nekdanjega sovjetskega bloka. Vse to orožje kroži po evropskem črnem trgu, za katerega je značilen tipičen mravljinčni sistem – ogromno drobnih prodajalcev s prav tako ogromno kupci. Predlagano omejevanje legalnega trga bo povzročilo večje povpraševanje na ilegalnem trgu, kjer se bodo zvišale cene, hkrati z njimi pa ponudba, meni Travner.

Veliko skrbi in vprašanj je predlagana revizija direktive sprožila tudi v Sloveniji. Prva je že pred novim letom povzdignila glas stranka SDS, ta konec tedna pa so s svojim nezadovoljstom seznanili evroposlanca Igorja Šoltesa tudi predstavniki varnostnih institucij in lovci.

Lovske puške niso orožje teroristov

Največ orožja imajo lovci; 20.580 članov zelene bratovščine ga hrani 75.000 kosov. Večinoma gre za repetirne puške, nekaj pa je tudi polavtomatskega orožja, vendar z nabojnikom za le dva naboja, kakor določa zakon in kar nadzirajo tako policija kot lovske inšpekcije, pravi predsed­nik Lovske zveze Slovenije Srečko Krope. Lovci zato predlogu direktive nasprotujejo: »Ni nam znano, da bi kdaj kje kakšno teroristično dejanje izvedli z lovskim orožjem. Direktiva vsebuje aktivnosti, ki po našem mnenju ne pripomorejo k njenemu namenu. Kako sploh lahko vpliva trajanje veljavnosti orožnega lista – pred­laganih pet let – na terorizem? Kako naj vpliva oglaševanje na omenjena dejanja? Direktiva ureja področje terorizma na ciljni skupini lastnikov orožja, ki so že zdaj najbolj pod nadzorom.«

Poleg lovcev nosi orožje še približ­no 3000 športnih strelcev (8500 kosov), zaradi varnosti ga ima kakšnih 6000 državljanov, skoraj 700 zbirateljev pa razpolaga s 14.200 kosi. Skupaj ima 39.500 civilnih oseb urejeno dovoljenje za nošenje 127.400 kosov različnega strelnega orožja, poleg njih je še 283 pravnih oseb s 4500 kosi. Po podatkih policije je v Sloveniji pri napadih največkrat uporabljeno hladno orožje, kadar gre za napade v družinskem krogu, pa tudi registrirano orožje. Drugače je pri načrtovanih kaznivih dejanjih, kot so »mafijski« umori ali oboroženi ropi. V takšnih primerih storilec orožje premišljeno izbere, z namenom zanesljive izvršitve kaznivega dejanja. Ponudbe na črnem trgu, kot rečeno, ne manjka. Različne tipe pištol je mogoče kupiti za 200 do 1000 evrov, ročne bombe stanejo od 25 do 100 evrov in avtomatske puške od 400 do 1200 evrov.

Trgovci si manejo roke

Po podatkih policijskih uprav o zaseženih kosih neprijavljenega orožja je mogoče sklepati, da je nelegalni trg tako rekoč nedotaknjen. Policisti so denimo v letu 2013 obravnavali 102 kaznivi dejanji, povezani s proizvod­njo in prometom z orožjem, v letu 2014 pa 134. Izkušnje poznavalcev nakazujejo, da je nelegalnega posedovanja orožja v tem delu Evrope vsaj trikrat več kot legalnega. Če ocenimo čez palec, utegne biti potemtakem v Sloveniji vsaj 120.000 ljudi oboroženih s 400 tisoč kosi orožja.

Zanimanje za različne vrste oborožitve pa se še povečuje. Trgovci z orožjem si manejo roke, za med gredo, brez oglaševanja, pištole, puške in celo avtomatsko orožje. Samo novembra so prodali 60 avtomatskih pušk kalašnikov, ki so še naprej nadvse priljubljene, pripoveduje Mitja Rebec, lastnik trgovine z orožjem v Postojni. Narašča tudi povpraševanje po vseh drugih vrstah orožja in sredstev za obrambo, kot so neprebojni jopiči, nekajkrat več kot pred časom, celo do 120, pa je tudi prijavljenih kandidatov za tečaje, ki so zakonsko predpisan pogoj za izdajo orožnega dovoljenja. Vsi ti so gotovo bodoči kupci orožja, torej lahko sklepa, da bo prodaja v teh negotovih časih cvetela, pravi Rebec, eden izmed kakšnih 80 trgovcev, ki v Sloveniji tržijo orožje.

Prijavi sovražni govor