Davos 2016: Podaljšanje življenja in druge dileme prihodnosti

Kako doseči, da se bodo stroji prilagajali nam in ne mi strojem, je eno ključnih vprašanja udeležencev davoških razprav.

sob, 23.01.2016, 22:00

Davos – Nove tehnologije bodo prizadele predvsem zaposlene s spodnje dohodkovne lestvice, so navajali v Davosu. Prodajalci, natakarji, uslužbenci v šolstvu in zdravstvu, kmetje in celo negovalci starejših in nemočnih se bodo pridružili tipkaricam, bančnim uradnikom, knjižničarjem in ribičem, katerih delo že prevzemajo računalniki in stroji.

Udeleženci davoških razprav pa so tudi poudarjali, da tehnološke spremembe ljudi lahko odrešijo manj ustvarjalnih del, od katerih mnoga prinašajo tudi resne zdravstvene težave. Medtem ko se javnost marsikje še vedno upira tistemu, kar je Joseph Schumpeter imenoval kreativno uničevanje, bi se bilo zato bolje osredotočiti na krepitev človeških sposobnosti z do zdaj znanimi, a tudi popolnoma novimi načini.

Ministrstvo za prihodnost

Znameniti ekonomist John Maynard Keynes je že v tridesetih letih preteklega stoletja domneval, da bodo stoletje pozneje namesto dela nacionalne načine življenja označevale prostočasne dejavnosti. Na to še čakamo, današnji napovedovalci prihodnosti pa se že sprašujejo, kaj bo čez desetletja sploh pomenila človeškost. Medtem ko bodo stroji segli k človeku, bodo razvijali empatijo in postajali vse bolj človeški. »Vsaka država potrebuje ministrstvo za prihodnost,« so končali eno od davoških razprav. Digitalna ekonomija, tridimenzionalno tiskanje in roboti že prinašajo četrto industrijsko revolucijo, ki z neznansko hitrostjo spreminja gospodarstva in bo kmalu tudi vse drugo.

Medtem ko se navadne Zemljanke in Zemljani še vedno največ ukvarjajo z vsakdanjimi delovnimi in družinskimi obveznostmi, se strokovnjaki že sprašujejo, kakšne strateške spremembe bodo potrebne, da bodo nove tehnologije služile nam in ne mi njim. »Spet moramo razmisliti naše razumevanje gospodarskega in socialnega razvoja, ustvarjanje vrednosti, zasebnost in lastnino ter moralna in etična vprašanja o umetni inteligenci in biotehnologiji, ki nam bosta omogočili pomembno podaljšanje življenja, dizajnerske otroke in pridobivanje spomina,« verjame ustanovitelj srečanja Klaus Schwab (na fotografiji spodaj). »Prilagoditi se moramo tudi novim načinom srečevanja ljudi in negovanja odnosov.«

Nova neenakost

Tudi letošnji, že 46. Svetovni gospodarski forum v Davosu, so na pot pospremili podatki o novi neenakosti, saj ima dvainšestdeset Zemljanov toliko premoženja kot revnejša polovica vsega človeštva. V Svetovni banki navajajo, da se je v preteklih dvajsetih letih absolutno število ljudi, ki živijo z manj kot dolarjem na dan, začelo zmanjševati, čeprav se je svetovno prebivalstvo v tem času povečalo za poldrugo milijardo, gospodarska rast v državah v razvoju pa je prehitela tisto v razvitih državah. In v preteklih štiridesetih letih se je življenjska doba v državah v razvoju podaljšala za dve desetletji, enako kot prej od začetkov človeške zgodovine do sredine dvajsetega stoletja, nepismenost odraslih se je s 50 odstotkov ljudi zmanjšala na 25 odstotkov.

Že kmalu tudi »branje« možganov

»Novi model poslovnega in gospodarskega razvoja bo moral zagotoviti, da dobijo sinovi in hčere vsakogar enake možnosti kot naši,« kljub temu zahteva generalna sekretarka mednarodne sindikalne organizacije Sharan Burrow. Sistem izobraževanja bo moral poudariti tisto, pri čemer se ljudje bolj odlikujejo od strojev, je dodal Erik Brynjolfsson iz ameriške MIT. »Neenakost pogosto nastopa tam, kjer je tekma med tehnologijo in izobraževanjem, in to se spet dogaja prav zdaj.« Drugi razpravljavci so razmišljali, kako zagotoviti izobrazbo za četrto industrijsko revolucijo in kako vsaj delu današnjih 75 milijonov brezposelnih pomagati v podjetništvo.

Bistvo je obvladovanje negotovosti sodobnega življenja in lastništvo nad lastno prihodnostjo – in to ne le za mlade. Kako zelo se spreminjata človek in svet, je pokazala tudi razprava o morebitnem »branju« naših možganov v ne tako daljni prihodnosti. Nove tehnologije bodo omogočile tudi zasledovanje možganskih tokov in morda »videnje«, kaj smo mislili v določenem trenutku ali ob določenem dejanju. Ne le svet, tudi ljudje bomo postali bolj prepoznavni.

Prijavi sovražni govor