Delo v splošno korist: Za dan zapora dve uri dela

Za enako globo različno število ur dela. Kršitelje sprejemajo predvsem varstveno-izobraževalne organizacije in komunala.

Tue, 22.03.2016, 09:00

Delo v splošno korist je ena od možnosti, da obsojenec s preskromnim premoženjskim stanjem poplača plačilni nalog ali globo ali z njim nadomesti celo kazen zapora. Samo v ljubljanski regiji je več kot 140 organizacij, ki v svoje vrste sprejemajo takšne kršitelje zakona – večinoma gre za varstveno-izobraževalne in nevladne organizacije –, in korist je menda večstranska. V VDC Sonček so, na primer, leta 2004 prvi svojo kazen odslužili kranjski »mučitelji mačk«.

Deseta novela zakona o prekrških od leta 2005, ki jo je ministrstvo za pravosodje pred kratkim poslalo v parlamentarni postopek, naj bi zagotovila več reda pri izvršitvi neplačanih glob. Uklonilnega zapora sicer od leta 2014 ni več, vseeno pa bo storilce prekrškov v skrajnem primeru mogoče poslati tudi v nadomestni zapor. A na voljo so tudi manj radikalne možnosti, med drugim delo v splošno korist.

Kakor so pojasnili na ministrstvu za pravosodje, se delo v splošno korist ali v korist samoupravne lokalne skupnosti predlaga zgolj za posameznike, ki zaradi premoženjskega stanja ali svojih mož­nosti za plačilo ne morejo plačati globe, in to tudi za globe, izrečene s plačilnim nalogom, poleg tega pa veljavna ureditev ne določa nobenih omejitev glede višine globe, ki naj bi se nadomestila z delom v splošno korist. »Delo v splošno korist je torej teoretično mogoče predlagati tudi za globo v višini 40 evrov,« so ponazorili s primerom.

V zadnjih treh letih so slovenska okrajna sodišča v povprečju prejela nekaj manj kot dva tisoč predlogov za nadomestitev globe z nalogami v splošno korist, približno toliko oz. nekaj več na leto jih je bilo tudi rešenih (v tabeli). Sodišče v primeru, da je predlog predlagatelja »alternativne kazni« utemeljen, (krajevno) pristojni center za socialno delo pozove, da za obsojenca v 30 dneh iz mreže izvajalcev izbere ustrezno organizacijo. Predlog se pripravi na podlagi razgovora s kandidatom, njegovih osebnih lastnosti, sposobnosti, strokovnega znanja, zdravstvenega stanja, tudi narave storjenega prekrška oziroma kaznivega dejanja. Omenjeno mrežo organizacij – to je lahko vsaka pravna oseba, ki v Sloveniji opravlja humanitarne ali komunalne dejavnosti, dejavnosti s področja varstva narave ali druge dejavnosti v javnem interesu, če tega ne počne izključno zaradi pridobivanja dobička – oblikujejo in vzdržujejo regijski koordinatorji.

Različne prakse

V ljubljanski regiji je za to pristojna Gordana Čižman, univ. dipl. soc. delavka, v mrežo pa je prostovoljno vključenih več kot 140 izvajalskih organizacij, med drugimi Vrtec Ledina, Dom starejših občanov Moste, Fužine, Šiška, Zaposlitveni center Zarja, Center Janeza Levca, Kralji ulice, Stig­ma, Želva, Zavod Pod strehco ... »Če je za opravljanje nalog primernih več organizacij, lahko oseba med njimi izbere sama oziroma predlaga, v kateri bi delala. V nobenem primeru pa ni izbira nalog in organizacije prosto prepuščena osebi sami,« je poudarila Čižmanova. Kršitelj resda lahko sam predlaga organizacijo, vendar v takšnih primerih pred končno odločitvijo natančno preverijo vse okoliščine – interes stranke, potrebe in zahteve organizacije, pa tudi njeno primernost glede na okoliščine posameznega primera.

Pretvarjanje dolžniških evrov oz. zaporne kazni je različno. Če gre za nadomestitev kazni zapora z delom v splošno korist po kazenskem zakoniku, se dan zapora nadomesti z dvema urama dela, medtem ko pri naloženi denarni kazni en dnevni znesek odtehta uro dela. Sicer pa število ur dela v splošno korist v postopku prekrškov določa sodišče, pri čemer »centri za socialno delo, ki izvršujemo sklepe sodišč, ugotavljamo, da je praksa med posameznimi sodišči v Sloveniji različna in se torej za enako višino globe izreka različno število ur dela«, je povedala Čižmanova.

Na vprašanje, ali imajo organizacije več dela z uvajanjem začasnih pomočnikov kot koristi, pa odgovarja: »Glede na to, da ne opažamo osipa oziroma izstopanja iz mreže izvajalskih organizacij zaradi slabih izkušenj, menimo, da je pomoč zanje pomembna in koristna. Neredke nam­reč poročajo o številnih nalogah, ki so jih opravile ali pa jih lahko izvajajo le s pomočjo oseb, napotenih na opravljanje dela v splošno korist.« To potrjujejo tudi v Zvezi Sonček, v kateri izvajajo storitve in programe, namenjene ljudem s cerebralno paralizo in drugimi invalidnostmi, že vsa leta pa v svoje delo vključujejo osebe, ki morajo opraviti delo v splošno korist ali pa želijo delati kot prostovoljci – prvi so pri njih leta 2004 »služili« kranjski »mučitelji mačk«.

»Pri sprejemanju nimamo posebnih omejitev – vsak, ki bi rad delal pri nas, lahko pride. Seznanimo ga z delom, ki ga bo opravljal, ga usposobimo za varno delo, mu predstavimo tudi pravila obnašanja v naši organizaciji. Dokler se drži dogovorov, lahko ostane pri nas, se je pa že zgodilo, ko smo morali koga tudi odsloviti. Sicer pa so naše izkušnje pozitivne: za naše uporabnike je dobrodošlo, da se k nam vključujejo zunanji sodelavci, saj jim tako popestrijo dan, večja pa je tudi možnost širitve socialne mreže. Sicer pa so prostovoljci pogosto dobrodošla pomoč zaposlenim pri opravljanju delovnih nalog,« je povedala Helena Kos, univ. dipl. psihologinja, vodja VDC Sonček in koordinatorka dela v splošno korist. Lani je pri njih 27 oseb opravilo 5526 ur dela v splošno korist, 80 oseb pa več kot 17.000 prostovoljskih ur.

Na »pokori« tudi kranjski župan

Pri njih trenutno prostovoljno – in ne v splošno korist, saj mu to ni bilo naloženo v kontekstu kakšnih prekrškovnih ali kazenskih postopkov – dela tudi kranjski župan Boštjan Trilar, ki se je za to odločil takoj po povzročitvi prometne nesreče. Kakor je povedala Kosova, vsako jutro med 7. in 8. uro sodeluje kot spremljevalec invalidov v kombiju ob prevozih od doma v varstveno-delovni center v Kranju. »Ker sem ogrozil prometno varnost, želim s prostovoljnim delom nekaj vrniti družbi, hkrati pa mi to pomaga, da si povrnem notranje ravnovesje in nekaj miru. Od uporabnikov VDC Sonček sem se zelo veliko naučil, med drugim, kako hude bi bile lahko posledice mojega ravnanja. Vsak dan tudi spoznavam, kaj bi lahko še ukrenili, da bo Kranj še bolj prijazen do invalidov,« je strnil župan Trilar.

Prijavi sovražni govor