Delodajalci imajo raje mlado kri kot izkušnje

Starejši delavci so dragi, pravi Jože Smole, mlade laže izkoriščajo, trdi Andrej Zorko.

Sun, 10.01.2016, 10:00

Na dnu evropske lestvice

Po podatkih vladnega urada za makroekonomske analize in razvoj (Umar) se v starostni skupini od 55. do 64. leta delež aktivnega prebivalstva sicer povečuje, tako da je zaposlenost po zadnjih podatkih znašala 38,2 odstotka in je bila štiri odstotne točke višja kot leta 2013. Še vedno pa je med najnižjimi v Evropski uniji: »K ohranjanju zaostanka za drugimi državami največ prispeva skromno zaposlovanje starejših delavcev. Zaradi velikega števila brezposelnih, med njimi tudi mladih, se delodajalci namreč še ne odločajo za večje zaposlovanje starejših. Pričakujemo pa, da bo zmanjševanje števila mladih in naraščanja števila starejših to izbiro postopoma omejevalo.«

Nagrado dobi, kdor zaposli starejšega brezposelnega – tako je, a bomo vseeno povedali še z lepšimi besedami. Zavod za zaposlovanje prav zdaj vabi delodajalce, naj zaposlijo brezposelne, starejše od 55 let. Ta spodbuda nas je spomnila na študije slovenskih raziskovalcev, ki so pred desetimi leti predvidevali, da bo starejša delovna sila za delodajalce vse bolj dragocena, ker se država nasploh stara in bo mladih delavcev vse manj. Kaj se je zgodilo? Danes ni dovolj dela ne za stare ne za mlade.

Med ukrepi, s katerimi poskuša država spodbuditi zaposlovanje posebno ranljivih skupin brezposelnih, je zdaj torej tudi posebna ponudba za delodajalce, ki so letos in prihodnje leto pripravljeni skleniti stalne ali začasne pogodbe o zaposlitvi z moškimi in ženskami, starejšimi od 55 let, ki so na zavodu za zaposlovanje najmanj šest mesecev uvrščeni med brezposelne. Delodajalcem, ki izpolnjujejo merila in bodo sprejeli ponudbo, največ dve leti ne bo treba plačevati socialnih prispevkov. Ti znašajo 16,10 odstotka, obračunajo jih na bruto plačo.

»Delež starejših ljudi, ki so trajno brezposelni, se veča. To potrjuje tudi spodbuda ministrstva za zaposlovanje starejših. Osebno menim, da je namen dober in kaže, da vlada problema ne podcenjuje. Vprašanje pa je, ali bodo delodajalci zaradi teh spodbud res zaposlovali starejše. Ne verjamem, vsaj ne tolikšnem obsegu, kot bi jih lahko,« razmišlja Andrej Zorko, izvršni sekretar za trg dela in delovno pravo pri Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije. Po podatkih zavoda je bilo konec decembra med brezposelnimi 22.453 ljudi, starih 55 let in več. »To pomeni 19,9 odstotka vseh registriranih brezposelnih,« dodajajo. Na vprašanje, v katerih dejavnostih je zanje največ možnosti za zaposlitev, odgovarjajo: »Lani se je največ oseb, starih 55 let in več, zaposlilo v gradbeništvu, predelovalnih dejavnostih, trgovini, v dejavnostih vzdrževanja, popravila in motorna vozil, drugih raznovrstnih poslovnih dejavnostih ter v strokovnih, znanstvenih in tehničnih dejavnostih.«

Nekega dne »občutiš emšo«

Poiščimo torej najprej predstavnika starejše delovne sile, a tokrat ne v poklicih, kjer tudi delo po 65. letu ni posebnost, na primer v znanosti in medicini. Jure Poklukar je poklicni voznik, ki je doslej zbral več kot 35 delovne dobe, dobrih 33 za volanom. »V podjetju imam med vozniki najdaljši stalež. Odkar delam, se je zvrstilo več pokojninskih reform, vsak je podaljšala delovno dobo in zvišala starost. Včasih so bili vozniki moje starosti že nekaj let upokojenci. Spadam v generacijo, ki je izgubila pravico do beneficirane delovne dobe. Sam sem je še zbral nekaj, generacije za mano te pravice nimajo več. To pomeni, da bodo tudi upokojenci med vozniki vse starejši,« razmišlja sogovornik. Na cesti moraš biti nenehno povsem zbran, poklic zato povzroča precej stresa, zaradi tresljajev je močno obremenjena hrbtenica. Seveda je razlika med mladim človekom in delavcem pri 55, pravi: »Še vedno grem z veseljem v službo, čeprav se je v teh letih marsikaj spremenilo, nekaj na bolje, nekaj na slabše. Počasi pa se začne poznati emšo, kot pravimo. Dolgo mi ni bilo težko delati s presledki po ves dan, tudi ves teden. Pri 44 ali 45 letih pa sem pomislil, da le nisem več tako vzdržljiv. Med službo ne občutiš utrujenosti, za tabo pride, ko si doma. To je z leti vse bolj očitno.« V kadrovski službi podjetja Arriva, kjer je zaposlen, so izračunali, da se bo po zakonu Zpiz 2 lahko upokojil čez dve leti in pol. »Čeprav mi ni težko delati, sem vendarle vesel, da vem, kdaj bom šel v pokoj.« Za službo se ne boji, sprašuje pa se, kaj bi bilo, če bi zdravnik odredil, da ne sme več voziti – za poklicne voznike njegove starosti so namreč pregledi obvezni vsaka tri leta, sam bo spet na vrsti letos novembra. Zdaj v podjetju, kakršno je njegovo, ni več sprevodnikov in podobnih delovnih mest, kamor bi ga lahko premestili. Po fizični plati je mladost v prednosti pred zrelimi leti, a izkušnje prinesejo svoje: »Starejši vozniki manjkrat poškodujejo vozilo. Tudi napak pri vožnji je manj.«

Položaj je vse slabši

Pri Mileni, ki jo srečamo v okolici zavoda za zaposlovanje, kamor je spet prišla pogledat, »ali imajo kaj zame«, po videzu presodimo, da spada med ljudi, o katerih pišemo – da, zdaj je že stara 55 let in ne verjame, da bo še kdaj našla delodajalca v kateri koli dejavnosti, ne le v slaščičarstvu, za katero se je izučila. Ni ji do tega, da bi z novinarji razpredala, od česa živi in kako – »poskusite, boste videli«. V povezavi s trgom dela moramo ločeno govoriti o dveh skupinah oseb, starih od 55 do 64 let, pravi Andrej Zorko. Prva skupina so brezposelni iz te starostne skupine, drugi zaposleni. Skupno jim je, da je iz leta v leto slabše, pravi sogovornik: »Položaj brezposelnih starejših ljudi je katastrofalno slab – delodajalci jih ne zaposlujejo. To se zgodi le zelo redko. Njihov delež se povečuje. Kar zadeva starejše zaposlene, se njihov položaj hitro in opazno slabša – za enako plačo delajo dlje in več. Poleg tega jim delodajalci ne prilagajajo delovnih mest. Ta trend je v Sloveniji tuj.« Po njegovih besedah je zdaj veljavni zakon o delovnih razmerjih olajšal odpuščanje starejših zaposlenih, češ da jih bodo delodajalci tako bolj pogumno zaposlovali. »Takšne so bile njihove obljube, a jih niso izpolnili. Zdaj se izgovarjajo, da so stroški dela za starejše previsoki, veliko višji kot pri mladih. Zelo jih žuli dodatek na delovno dobo,« pravi Andrej Zorko. Nezaposlovanje starejše delovne sile po njegovem kaže, da si delodajalci ne želijo izkušene delovne sile: »Raje vzamejo nekoga, ki je pripravljen delati tudi po 10 ali 12 ur na dan in je tega fizično zmožen. Na mlade zaposlene tudi laže izvajajo pritisk kot na starejše.« Slovenija se je z različnimi mednarodnimi in notranjimi dokumenti zavezala, da bo spodbujala zaposlovanje starejših, a je še daleč od ciljev. Med podjetji, ki so lahko drugim delodajalcem za zgled, predstavnik sindikata na prvem mestu omeni Steklarno Hrastnik, »vprašajte še v Etiju Izlake«, predlaga.

Starejši delavci so dražji

Vprašajmo torej še delodajalce, zakaj se otepajo starejše delovne sile, čeprav s seboj prinaša znanje in izkušnje, če jih le znajo uporabiti. Združenje delodajalcev Slovenije je leta 2008 skupaj s sorodnimi ustanovami iz Avstrije, Hrvaške, Češke, Madžarske in Slovaške med svojimi člani opravilo raziskavo o staranju delovne sile in zaposlovanju oseb, starih od 55 do 64 let. Finančno jim je pomagala Evropska unija. Delodajalci so kot najpomembnejše ovire navajali, da imajo starejši več dopusta kot mlajši, zaradi daljše delovne dobe jim pripada višja plača, pri njih je več tveganj za bolezni, stroški odpravnine so zanje višji, dolžni so jim izplačati odpravnino ob upokojitvi, so manj mobilni kot mlajši in hkrati manj naklonjeni novim oblikam dela ... »Problemi ali bolje izzivi, s katerimi se delodajalci srečujejo pri tako imenovanih starejših delavcih, se od leta 2008, ko smo opravili to obsežno raziskavo, do danes niso bistveno spremenili. Iz naših stikov lahko trdim, da se je bistveno okrepilo zavedanje o tem problemu v podjetjih, medtem ko izzivi ostajajo enaki. Delodajalci danes več pozornosti namenjajo prilagajanju delovnih mest in ohranjanju ter izboljševanju varnosti in zdravja ne samo pri delu, ampak nasploh,« pravi dolgoletni generalni sekretar združenja Jože Smole. Po njegovih besedah je zakon o delovnih razmerjih, ki velja od leta 2013, odprl »določene možnosti za večjo prožnost zaposlovanja starejših«.

Omogočil je znižanje previsokih stroškov za to skupino zaposlenih: »Vendar so te možnosti uporabne le, če jih s sindikati izpogajamo tudi v kolektivnih pogodbah dejavnosti. Tu pa ni vidnega napredka. Zato se za delodajalce ni dosti spremenilo. Na vprašanje, ali delodajalci v starejši delovni sili ne vidijo nobene prednosti, zaradi katere bi jih hoteli zaposliti, Jože Smole odgovarja: »Pred gospodarsko-finančno krizo leta 2008 in po njej so starejši težko zaposljivi. Med krizo se je pokazalo: če ni delovnih mest, to pomeni, da jih ni za nikogar, ne za mlade, ne za starejše, ne za tiste, ki so vmes. Zdaj, ko so se delovna mesta začela počasi odpirati, pa je trg dela še vedno zasičen z mladimi, ki so večkrat bolj prilagodljivi in bistveno cenejši, predvsem zaradi dodatka na delovno dobo.« Da, dodaja sogovornik, starejši delavci imajo tudi dobre lastnosti – od izkušenj, lojalnosti in drugih: »Vendar pri novem zaposlovanju ne odtehtajo dejstva, da so starejši dražji in manj prilagodljivi. Navsezadnje so starejši po določeni starosti zaščitena kategorija zaposlenih, kar delodajalcu velikokrat otežuje organizacijo delovnega procesa.«

Pričakovanja se niso izpolnila

Vse od leta 1996 se v Sloveniji bolj ali manj pogosto vrstijo razprave sistemu pokojninskega in invalidskega zavarovanja – veljavni zakon je iz leta 2012. Razprave vedno temeljijo na vznemirljivih podatkih o staranju prebivalstva v povezavi z gibanji na trgu dela in vse večjim bremenom pokojnin za pokojninsko blagajno in javne finance. V tej povezavi so v letih od 2006 do 2009 raziskovalci različnih ustanov, fakultet in inštitutov pa tudi državnih ustanov in skladov objavili številne raziskave o staranju delovne sile in posledicah tega gibanja. Pred desetimi leti napovedi za starejše delavce niti niso bile slabe, ugotovimo, ko si ogledujemo študije iz tistega časa.

Generacije, rojene v Sloveniji med letoma 1945 in 1955, so štele okoli 35.000 otrok, rojene po letu 1980 so veliko manjše. Posledice staranja prebivalstva so vsestranske in zapletene. Ob ekonomskih posledicah na ravni države se bodo pojavili tudi učinki na ravni posameznika in podjetij – pri teh se bo slej kot prej pojavila kriza pri zapolnjevanju prostih delovnih mest, sta leta 2006 napovedovala raziskovalca z ljubljanske ekonomske fakultete Vlado Dimovski in Jana Žnidaršič, ki je nekaj let pozneje doktorirala na področju menedžmeta staranja. Zdaj sta oba redna člana katedre za menedžment in organizacijo. »Po letu 2010, morda 2015, bo Slovenija že iskala tujo delovno silo, ker domače ne bo več dovolj. Hkrati bo staranje prebivalstva pomenilo, da bodo tudi delovna mesta zasedena s povprečno vse starejšimi ljudmi, kar nujno zahteva premislek o potrebnih ukrepih v podjetjih, ki bodo zagotovili, da bo starejši zaposleni lahko dlje delal in da si bo tudi želel podaljšati svojo delovno aktivnost,« sta pred leti zapisala v članku Mendežment starosti – nova paradigma ravnanja z ljudmi.

Zdaj, po skoraj desetih letih, pri Vladu Dimovskem preverimo, zakaj se niso uresničile njune domneve, da bo starejša delovna sila na trgu dela vse bolj pomembna, ker bo mlade zaradi splošnega staranja prebivalstva primanjkovalo. »Najpomembnejši vzrok je veliko večja sprememba sestave gospodarstva, kot smo jo takrat vsi pričakovali. V letih 2006 in 2007 smo še predvidevali, da bo slovenska industrija ohranila vitalnost. Pričakovali smo visoko stopnjo modernizacije industrije. Zgodilo pa se je, da je je velik delež propadel, ukinjene so bile cele panoge, zgodila se je popolna kanibalizacija posameznih podjetij, ki so zaposlovala veliko delovne sile,« razmišlja sogovornik, ki je bil v letih od 2000 do 2002 minister za delo, potem pa se je vrnil na fakulteto in leta 2004 s sodelavci začel raziskovati staranje delovne sile.

Pomembna prelomnica v tem obdobju je bila gospodarska in finančna kriza, ki je izbruhnila leta 2008. Vprašanja, kdaj se začne starost in kaj pomeni staranje, pravi, so nasploh zelo občutljiva, saj je treba upoštevati razlike med ljudmi. Postavljanje starostnih mejnikov po njegovih besedah hitro pripelje do »marginalizacija določene skupine zaposlenih«. O vzrokih za odrivanje starejših zaposlenih na rob trga dela in z njega razmišlja: »Pomembno vlogo sta pri tem odigrala čaščenje mladosti in prepričanje, da so mladi v vsem boljši. Mislim, da bi morali vztrajati pri medgeneracijskem sožitju, ki ni zaživelo, kakor smo si predstavljali v strategiji aktivnega staranja.«

Prijavi sovražni govor