Do presaditve glave le še nekaj rezov?

Na Kitajskem je ideja o presaditvi glave vse bolj živa, saj tam ni ne verskih omejitev ne moralnega enačenja živali s človekom.

ned, 27.03.2016, 06:00
Ko sta kurirga lani, kakor trdita, uspešno presadila glavo opice z enega telesa na drugo, se je trenutek, ko se bo pod njunim skalpelom znašel človek, zazdel čisto blizu.

Še preden so novinarji utegnili postaviti vprašanje Ren Xiaopingu, je ta kirurg iz kitajskega mesta Harbin in človek, ki je postal uganka za znanstvenike ter vaba za medije, že pojasnil, v kakšni dilemi se je znašel: »Je bil dr. Frankenstein dober ali slab človek?«

Veliko razlogov ima, da se sprašuje o tem, kajti vse odkar je napovedal, da se pripravlja na prvo presaditev glave v zgodovini, ga kitajski tisk vztrajno primerja z likom iz znamenitega romana Mary Shelley. Ren ve, da ta primerjava ni samo besedna figura. Čakajo ga nova prostranstva znanosti in težka naloga, da z ideje o tako občutljivem kirurškem posegu odstrani senco zgodbe iz 19. stoletja. Gre za reševanje življenj, pravi in opozarja na vse tiste z briljantnimi možgani, ki bodo kmalu nehali delovati zaradi hudih poškodb telesa. In gre za prometejsko pomikanje meja v medicini, etiki in morda tudi v filozofiji. Navsezadnje ni prav nič čudno, da je tudi britanska pisateljica svoj roman poimenovala Frankenstein ali sodobni Prometej.

Ren se je rodil v Harbinu, glavnem mestu severne kitajske pokrajine Heilongjiang, tam dokončal študij medicine ter nato 15 let izpopolnjeval svoje znanje in delal v Ameriki. Njegovo življenjsko zgodbo bi lahko preoblikovali v roman o Kitajski kot svojevrstni frankensteinovski stvaritvi – o državi, ki se tudi sama sprašuje, ali njeno bistvo leži v telesu ali v glavi in kako učinkovito je mogoče združevati azijske možgane z zahodnim srcem, konfucijansko-maoistično ideologijo z živčnim sistemom podarjenega kapitalizma.

Tek čez minsko polje

Ko je ta 54-letnik končeval študij, si je vsak ambiciozen mlad znanstvenik najbolj želel oditi na Zahod. Tiste, ki so študirali medicino, je vleklo v Ameriko, in ko je Ren leta 1996 dobil priložnost, je odšel na medicinsko šolo v Louisvillu in se specializiral za mikrokirurgijo. Navdušile so ga predvsem presaditve dlani, ki so takrat veljale za pionirsko delo. Ko se je nato preselil v Cincinnati, kjer so mu ponudili službo na fakulteti, se je popolnoma posvetil preučevanju ishemije kot največ­jega izziva pri presaditvi organov.

Ren Xiaoping je hitro spoznal, da bo vsak korak naprej podoben teku čez minsko polje. Celo presaditve dlani in nato obraza so v Ameriki povzročale burne odzive moralistov. Tudi ko je samo mimogrede omenjal, da razmišlja o presaditvi glave, so bile njegove izjave kakor iskra, ki je zanetila ognjene kritike, zato je vedel, da bo takšne podvige lahko opravil samo, če se vrne na Kitajsko. Pravilno je domneval, da tam ni ne verskih omejitev ne moralnega enačenja živali s človeškimi bitji. In tam, je opažal, ambicije komunistične partije, ki bi rada povz­dignila svojo znanost na svetovno raven, presegajo vse dvome o upravičenosti, etičnosti in tudi grozljivosti podviga, kakršen je ta, o katerem sam že dolgo sanja.

Tako kot ga je pot sredi devetdesetih let prejšnjega stoletja vodila iz domovine, tako ga je leta 2012 pripeljala nazaj v rojstno mesto. Čeprav je obdržal položaj na fakulteti v ZDA ter tam pustil ženo in dve hčeri, je dobro presodil, da bo imel v Harbinu popolnoma proste roke in nobenih finančnih omejitev. Kitajske naložbe v znanost in tehnologijo so lani presegle 20 odstotkov vseh globalnih sredstev, namenjenih za raziskave in razvoj, in ko se je partijski in državni vodja Xi Jinping leta 2014 sestal z vodilnimi znanstveniki, je bilo njegovo sporočilo preprosto. »Inovacija, inovacija, inovacija,« jih je opogumljal in trdil, da so njihova dognanja v raziskavah ključ za kitajsko prihodnost. Za denar jim ni treba skrbeti. Imeli ga bodo, kolikor bodo hoteli.

Ko je Ren postal vodja središča za mikrokirurgijo medicinske univerze v Harbinu, je njegov raziskovalni projekt takoj dobil podporo vlade, vredno 10 milijard juanov (približno 1,4 milijarde evrov).

Najboljši kadri, neomejene finance

Kmalu po vrnitvi iz Amerike se je Ren Xiaoping lotil tega, kar ga je že dolgo obsedalo. Julija 2013 je ponosno stal nad svojim malim bolnikom. Črna miš z novo sivo glavo je začela sama dihati, potem ko ji je odstranil ventilator, uro za tem pa je odprla tudi oči. Čeprav je živela samo nekaj ur, je bila zelo pomembna za zdravnikovo kariero. Od takrat je več kot tisoč miši pod njegovim nožem dobilo novo glavo, in ko je ena od njih preživela cel dan po operaciji, je vedel, da je pripravljen na naslednji korak.

Medtem je Ren Xiaoping v Harbinu opremil svoj laboratorij z najsodobnejšo opremo in vrhunsko skupino, sestavljeno iz nevrokirurgov, kardiovaskularnih zdravnikov, strokovnjakov za regeneracijo hrbtenjače in imunologov. Povezal se je tudi z italijanskim nevrokirurgom Sergiom Canaverom, ki je prav tako obseden z možnostjo presaditve človeške glave, in ko sta lani, kakor trdita, uspešno presadila glavo opice z enega telesa na drugo, se je trenutek, ko se bo pod njunim skalpelom znašel človek, zazdel čisto blizu.

Morda bodo že leta 2017 v Harbinu presadili glavo 31-letnega Rusa, čigar mišice so hudo poškodovane zaradi Werdnig-Hoffmanove bolezni, na zdravo telo morebit­nega darovalca. Valerij Spiridonov je invalid od otroštva, in čeprav gre pri njem za gensko bolezen, zaradi katere ljudje pogosto umrejo, ima on močno voljo do življenja in velikansko vero v znanost, ki bi mu lahko omogočila, da bi še dolgo živel. Tudi sam je inženir elektrotehnike, in čeprav se mu, kakor je rekel, »ne mudi pod nož, da mi odrežejo glavo«, optimistično spremlja vsak nov korak Renovih in Canaverovih poskusov ter čaka, da se možnosti za uspešno operacijo povečajo na 99 odstotkov.

Ren Xiaoping noče povedati, na koliko človeških truplih je opravil poskusne operacije in koliko opic je na njegovi operacijski mizi dobilo novo glavo. Je pa pripravljen podrobno pojasniti potek zapletene operacije, med katero je treba zagotoviti, da se možgani ne poškodujejo zaradi prekinitve dovajanja krvi ter da je rez hrbtenjače čim bolj čist, da bi bilo mogoče živce uspešno povezati in da bi preprečili zavračanje organov po presaditvi. Znanstveno delo o presajanju opičjih glav bo po njegovih napovedih prihodnji mesec objavila ena od pomembnih znanstvenih revij.

Stvari, hujše od smrti

Seveda ni treba niti omenjati, da vsak njegov korak spremljajo številne kritike z vseh strani. Univerza v Ameriki, kjer je delal pred vrnitvijo na Kitajsko, se distancira od vseh njegovih poskusov presaditve glave. Številni njegovi kolegi so zelo sumničavi glede njegovih načrtov, predsednik ameriškega združenja nevrokirurgov Hunt Bat­jer pa poziva Spiridonova, naj nikar ne privoli v operacijo. »Jaz ne bi poskušal tega storiti nikomur,« je Batjer povedal novinarjem, »in nikomur ne bi dovolil, da kaj takega poskusi storiti meni, saj je veliko stvari, ki so precej hujše od smrti.«

Toda Ren Xiaoping ne namerava opustiti raziskav prometejskih višin. »Kaj je bistvo človeka?« se sprašuje, kakor da išče odgovor na vprašanje o dr. Frankensteinu. »Osebo naredijo možgani, ne telo. Telo je samo organ.« Zelo dobro pozna dosedanje poskuse, to kažejo tudi fotografije psa z drugo glavo, nasajeno na njegov vrat. Takšne operacije so sredi petdesetih let prejšnjega stoletja opravljali kitajski in ruski znanstveniki, vendar sta se sili nato politično razšli in nehali sodelovati v laboratorijih. Zdaj se je začelo novo obdobje za nova znanstvena dognanja. In ker Ren Xiaoping ni prepričan, da bo presaditev glave postala rutinski postopek že v času njegovega življenja, zelo pogosto izgovarja besedo »mingtian«. »Jutri.« Vse, kar počne, je namenjeno nekemu jutri, ki šele prihaja.

Prijavi sovražni govor