Dobra oprema in zbranost za volanom

Ste že pripravili avtomobil na zimske razmere in ga preobuli v zimske pnevmatike?

pon, 13.11.2017, 10:00
Pozorno pri rabljenih pnevmatikah

Nakup rabljenih pnevmatik je vedno tvegan, saj ne vemo, kaj se je z njimi dogajalo, kako so bile skladiščene in podobno, zato ga naši sogovorniki odsvetujejo. Inštruktor Legan tudi opozori, da moramo biti pozorni na stanje naših rabljenih zimskih pnevmatik, saj jih večina voz­nikov v eni sezoni ne »zvozi«, ampak so dobre še za kakšno zimo več. »Če smo zimsko sezono začeli z uporabo zimskih pnevmatik z globino 3 mm, kar je predpisani minimum, se moramo zavedati, da se z vožnjo obrabljajo. Glede na prevožene kilometre preverjajmo globino – ta bo lahko že februarja le še 2 mm ali še manj. Že na suhem bo zavorna pot daljša, težave bodo v ovinkih, v snegu bomo nemočni. Poleg tega se moramo zavedati, da take že ne izpolnjujejo zakonskega minimuma,« poudari Legan. V takšnem primeru je bolje razmisliti o nakupu novega kompleta.

Prometna zakonodaja veleva od 15. novembra do 15. marca obvezno uporabo zimske opreme, h kateri spadajo zimske pnevmatike. Poleg tega smo že dočakali prvi letošnji sneg, ki sicer ni pobelil vse Slovenije, a tam, kjer je zapadel, je povzročil tudi kakšno prometno nevšečnost. Seveda zimske razmere ne zahtevajo le primerno opremljenega avtomobila, ampak tudi drugačen pristop k vrtenju volana. Kako varno voziti takrat, smo vprašali Braneta Legana, inštruktorja varne vožnje iz AMZS Centra varne vožnje Vransko.

Marsikdo v teh dneh še vedno koleba, ali naj zamenja pnevmatike ali izbere možnost, ki jo dovoljuje zakon: vožnjo z letnimi pnevmatikami in snežnimi verigami v prtljažniku. Preobuvanje vozila namreč pomeni dodaten strošek – komplet štirih kakovostnih zimskih pnevmatik priznanih blagovnih znamk stane okoli 250 evrov – odvisno od dimenzije. »Le zimska pnevmatika je tista, ki bo v zahtevnih zimskih voznih razmerah najbolje opravljala svoje pomembno delo – zagotavljanje dobrega oprijema v različnih prometnih situacijah, s tem pa tudi varnost voznika in drugih udeležencev v prometu,« je jasen naš sogovornik Brane Legan, inštruktor varne vožnje pri AMZS.

Pojasni nam, da so zmesi zimskih pnevmatik mehkejše in bolj elastične, dezeni tekalne plasti pa oblikovani tako, da omogočajo dober oprijem in učinkovito zaviranje na snegu. Zimska pnevmatika tako tudi v izjemno mrzlem vremenu ostane mehka in ohrani oprijem – tudi na močno zasneženi in brozgasti podlagi. Letne se najbolje obnašajo pri temperaturah nad 7 stopinj Celzija, saj je zmes njihove tekalne plasti prilagojena višjim temperaturam in tako zagotavlja trden oprijem ter dobro vodljivost na suhi ali mokri cesti. »Za zimsko vožnjo je vsekakor najprimernejša pnevmatika, ki ima poleg oznake M+S (mud & snow, blato in sneg) na bočnici še splošno uveljavljen simbol gore s snežinko v njem,« še doda Legan.

Gumarska industrija je v zad­njih letih dala na trg še celoletne pnevmatike, ki jih lahko uporabljamo tudi pozimi. »Testi kažejo, da so celoletne pnevmatike, kljub morebitni dodani oznaki M+S, kompromis in da nimajo enakih lastnosti kot specializirane zimske pnevmatike. Vsem, ki prevozite veliko kilometrov, ki ste na cesti tako rekoč vsak dan, oziroma vsem, ki si v primeru zelo slabega vremena, snega, plundre, poledice ne morete privoščiti, da bi ostali doma, svetujemo pozimi zimske pnevmatike,« pravi Legan.

Pripravimo se na vožnjo

Zimska vožnja zahteva še več pozornosti pri pripravi. Kaj svetuje inštruktor? »Priprava naj obsega primeren pregled brezhibnosti vseh pomembnih sklopov: električna napeljava in napajanje, luči, vzmetenje, tekočine, ogrevanje notranjosti in sušenje ter odtajevanje stekel, vzvratnih ogledal. Preveriti moramo stanje brisalcev, saj nam bo le dober pogled skozi vetrobransko steklo omogočal preglednost nad dogajanjem na cestišču, kar je eden osnovnih pogojev za varno vožnjo in pravočasne reakcije v posameznih, tudi kritičnih promet­nih situacijah,« pravi in poudari, da je zaradi zapletenosti sodobnih vozil najbolje obiskati servis, kjer vam bodo strokovno pripravili avtomobil.

Pred daljšo potjo bodimo pozorni na zalogo goriva, naj se ne zmanjša pod polovico, tekočina za pranje prednjega stekla ne sme zmrzniti, luči morajo delovati brezhibno, gretje učinkovito in varno (ob morebitni napakah gretja lahko v kabino zaidejo izpušni plini!), v prtljažniku je dobro imeti odejo, ročno svetilko, priročno lopato, metlico, rezervno obutev, primerno tekočino za osvežitev.

Sodobna elektronika in zima

»Vožnja v snegu zahteva popolno pozornost voznika na smer vozila, oddaljenost od sredine ali roba vozišča ter stalno prilagajanje hitrosti in varnostne razdalje. Potreben je občutek, kako je s stabilnostjo vozila, pri čemer imajo izredno pomembno vlogo pnevmatike. Ko občutimo, da hoče med vožnjo ena od pnevmatik ali več ali celo vozilo zdrsniti, uporabimo sklopko, z natančnostjo držanja volana (vsekakor položaj rok 15 do treh) in nežnim upravljanjem pa umirimo, stabiliziramo avtomobil. Ko uporabimo sklopko, izklopimo pogon koles, kar jim omogoča prosto vrtenje, zaradi česar se najlažje in najhitreje spet oprimejo vozne podlage. Pri vozilih s samodejnim menjalnikom vlogo voznika v takih primerih opravi ESP, ki informacijo o potrebi po takem posredovanju prenese menjalniku in ta se ustrezno odzove (omili, omeji motorno moč na pogonskih kolesih), če pa ima vozilo možnost izbire načina vožnje (označeno npr. z winter, snežinko,) ga vključimo že na začetku vožnje. Vsekakor pa se izogibamo sunkovitim manev­rom. Če to ne pomaga, zaviramo – kako intenzivno, je odvisno od nastalega problema. Z ABS imamo precej možnosti ostati na cesti. Pri klasičnem zavornem sistemu bodo zavore hitro blokirale kolesa, avto bo zdrsnil,« razlaga Legan.

Elektronski sistemi, s katerimi je opremljenih čedalje več avtomobilov, so po njegovem mnenju zelo dobrodošli, še posebno v poslabšanih razmerah. Poudarja, da je pomembno njihovo poznavanje in razumevanje načina in namena dela oz. posredovanja. Vedno pa je treba obvladovati in pravilno usmerjati pogled. »Ne glejmo, kam nas hoče odnesti, vedno glejmo tja, kamor hočemo peljati, poudarjam, nikoli ne v nevarnost, oviro. V naši naravi gledanja je, da nas bo pogled vedno 'odpeljal' tja, kamor smo ga usmerili,« poudari naš sogovornik.

»Ko pri vožnji v snegu občutimo posredovanje sistema nadzora zdrsa, ga izklopimo in omogočimo pogonskim kolesom normalno delo, vrtenje tudi v prazno. Tu je tudi edini razlog za možnost izklopa ESP, pri čemer moramo vedeti, da se sistem nadzora stabilnosti (ESP) ni izklopil, izklopili smo le sistem nadzora zdrsa pogonskih koles (ASC). To velja za vse osebne avtomobile ne glede na tip pogona,« pojasni strokovnjak.

Pasti štirikolesnega pogona

Priljubljenost mestnih terencev, ki imajo pogosto tudi štirikolesni pogon, in dejstvo, da štirikolesni pogon ni več domena zgolj terenskih vozil, ampak je z njim opremljenih vedno več osebnih avtomobilov, pomenita nove okoliščine v prometu. Mnogi vozniki menijo, da je štirikolesni pogon, zlasti v zimskih razmerah, vsemogočen. Pa je res? »Štirikolesni pogon vozil ima velike prednosti, saj je zaradi porazdelitve motorne moči na vsa štiri kolesa učinkovitejši pri premagovanju zimskih ovir,« pravi Legan, a hkrati opozarja, da je še vedno odvisen od učinkovitosti pnevmatik. Zato je prepričanje o brezmejnih zmožnostih te vrste pogona zmotno.

Prijavi sovražni govor