Ekspresnih 5: »Vodo moramo zaščititi tudi z ustavo«

Pobudniki peticije za neodtujljivo pravico do vode priganjajo politike, naj jo čim prej zavarujejo z najvišjim predpisom.

Mon, 29.02.2016, 10:15

Skupaj za zaščito vode

»Pobudnikov peticije za ustavno zaščito neodtujljive pravice do vode je več, poudarja eden od podpisnikov Dušan Trušnovec: »Smo ekipa podobno mislečih, ki je močna samo, če sodeluje. Našli smo se preko socialnih omrežij in povezali v skupino, ki smo jo poimenovali Civilna iniciativa Za slovenijo in svobodo. Članice in člani ožje ekipe prihajamo iz različnih krajev Slovenije in smo različnih poklicev. S pomočjo elektronskih medijev smo vseskozi v kontaktu in na ta način smo se tudi našli in odločili, da gremo v akcijo in »pomagamo« našim poslancem pospešiti postopek spremembe ustave in zaščititi vodo. Iniciativa je namenjena vsem, ki nam je jasno, da se moramo za vrednote, ki nas osrečujejo, ohranjajo zdrave in neodvisne, potruditi sami.«

Civilna iniciativa Za Slovenijo in svobodo že skoraj 30 dni vabi državljane in državljanke, naj podpišejo peticijo za vpis neodtujljive pravice do vode v ustavo. Zdaj je pod njo že skoraj 36 tisoč podpisov. »V ustavi ta pravica ni dovolj dobro opredeljena,« opozarjajo njeni predstavniki. Pobudnikov peticije je več, poudarja njen podpisnik Dušan Trušnovec, ki je tokrat prevzel vlogo službe za obveščanje javnosti: »Članice in člani ožje ekipe prihajamo iz različnih krajev Slovenije in smo različnih poklicev. Našim poslancem bi radi pomagali pospešiti spremembe ustave zaradi zaščite vode.«

1 Do 29. februarja želite zbrati 40 tisoč podpisov. Ali lahko s peticijo civilne družbe dosežete, da bodo politiki neodtujljivo pravico prebivalstva do vode zavarovali z ustavo, kakor predlagate? Leta 2013 je skupina poslancev predlagala spremembo 70. člena ustave, tako da bi bilo preskrbo s pitno vodo za prebivalstvo mogoče opravljati le kot neprofitno javno službo. No, načrta zaradi različnih vzrokov doslej niso uresničili.

V civilni pobudi Za Slovenijo in svobodo smo si res zadali, da bomo v 30 dneh, do 29. februarja, zbrali 40 tisoč podpisov, a bomo nadaljevali vsaj do 21. marca, ko bomo peticijo in svoje zahteve za spremembo ustave tudi uradno predali pristojnim v državnem zboru. Vsekakor želimo izročiti peticijo ustavni komisiji in komisiji za peticije ter za človekove pravice in enake možnosti. To je prvi korak, ki ga imamo državljani na voljo, da brez stroškov za državo, kakršne prinaša referendum, pokažemo, kaj si o neki temi mislimo: če dobi pobuda dovolj podpisov, pridobi tudi pozornost medijev in potem še politikov, ki odločajo. Tem bomo tako sporočili, kakšna je volja več kot 40 tisoč držav­ljank in državljanov Slovenije, torej njihovega delodajalca. Drugače jim peticija pravno ne nalaga nikakršne obveznosti. Od njih je odvisno, ali jo bodo upoštevali in zapisali pravico do vode v ustavo ali pa nas bodo prisilili, da bomo začeli uradno zbirati najmanj 30 tisoč podpisov volivcev, ki lahko vložijo predlog za spremembo ustave.

2 Zakaj je pomembno zapisati pravico do vode in preskrbo z vodo kot javno službo tudi v ustavo, najvišji predpis? Pravite, da Slovenija že ima varovalne mehanizme, na primer zakon o vodah in zaščiti vodnih virov.

Vsak zakon je mogoče v državnem zboru spremeniti z navadno večino – in naš pravni red zdaj varuje vodo na zakonski ravni. Na ustavni ravni pa je voda ranljiva, saj omogoča, da lahko naše naravno bogastvo upravljajo tudi tujci, zakon določa le, pod kakšnimi pogoji. Koncesijo za preskrbo prebivalstva s pitno vodo ali črpanje vode je po veljavnih predpisih mogoče pridobiti celo do 50 let. Mi ukrepamo danes, ko velikih težav z vodo v Sloveniji še ni, da bodo tudi naši otroci in vnuki še pili vodo iz pipe ali studenca, ne iz plastenk, ter prosto dostopali do morja in jezer ... Ne želimo si irskega scenarija. Po poročanju medijev so pred kratkim ljudje tam organizirali množične demonstracije z zahtevo po takšni zaščiti vode, ker so tik pred tem, da bo voda veljala za tržno blago. Računamo, da se bomo v Sloveniji prebudili prej. Voda mora v javno dobro tudi po ustavi postati neodtujljiva pravica.

3 Ustavna komisija državnega zbora pripravlja pravno mnenje za vpis pravice do vode v ustavo. Vi ste se kljub temu odločili, da boste parlament s peticijo pozvali, naj čim prej spremeni 70. člen ustave.

Že ob objavi peticije smo se zavedali, da je v državnem zboru v postopku predlog za spremembo 70. člena ustave zaradi zaščite pravice do vode. Bojimo pa se, da politika te spremembe ne bo sprejela, če ne bo pod stalnim pozitivnim pritiskom, kakršnega s peticijo izvajamo na naše predstavnike v parlamentu. Vpis pravice do vode v ustavo je šele prvi korak. Dobili bomo bitko, vojne še ne. Naš drugi cilj je doseči, da bo treba predpise na državni in lokalni ravni s področja vode sprejemati z absolutno večino. Tretji cilj, za katerega si prizadevamo, je prenos upravljanja pitne vode na neprofitne javne službe, nad katerimi bodo bdeli uporabniki. Želimo doseči, da bo politika ustavo prenesla tudi v prakso. Danes ni več pomembno, kaj je dobro za človeka in naravo, ampak kaj je dobro za multinacionalke in kapital – te doktrine niti ne skrivajo več. Zato sprememba ustave ne bo zadoščala.

4 Kdo vse po vaši presoji preži na naše vode, ki so v primerjavi z razvitimi državami še vedno zelo čiste, čeprav je tudi v Sloveniji takšnih vse manj? Pobudo za dopolnitev ustave utemeljujete s sedanjo ureditvijo podeljevanja koncesij. Poudarjate, da je država tik pred iztekom leta 2015 omogočila 30 koncesij za črpanje vode.

Slovenija je lepa, raznovrstna in z vodo bogata država. Na to smo lahko ponosni, vprašanje pa je, ali se tega zavedamo in dovolj cenimo. Voda je vse bolj redka dobrina, povpraševanje po njej raste in je zato postala zanimiva za trg. Torej na vodo preži domači in tuji kapital, ki s svojimi lobističnimi skupinami vpliva tako na odločitve politike kot na javno mnenje. Podelitev vseh teh koncesij je jasen znak, v katero smer gre slovenska politika. Pivovar Heineken je z nakupom Pivovarne Laško prevzel tudi koncesijo za preskrbo prebivalstva s pitno vodo v občini Laško. Glede na zadnje novice jo bo vrnil občini. Z nakupom je pridobil tudi pravico za svojo dejavnost izkoriščati 12 vrtin in kar 60 odstotkov vode, namenjene živilski industriji. Samo iz štirih ljubljanskih vrtin vsako sekundo priteče dobrih 100 litrov poceni vode in tako bo vse do leta 2035. Tudi nakup Droge Kolinske je bil v resnici nakup vodnih vrtin. Njen novi lastnik, hrvaški Atlantic Group, med drugim lastnik znamke Donat Mg, ima do leta 2035 pravico do izkoriščanja štirih vrtin. Če upoštevamo še prodano Radensko, je zdaj od skupaj 29 vrtin v Sloveniji, katerih voda je primerna za živilsko industrijo, že 17 največjih in najkakovostnejših v lasti tujih korporacij.

5 Približno 70 odstotkov površine planeta Zemlja je gladina vode, zvečine slane, le približno tri odstotke je sladke vode, še manj pitne. S kolikšnim vodnim bogastvom se ponaša Slovenja?

Slovenija je po količini vodnih virov, njihovi raznovrstnosti in internih vodnih virih na prebivalca med najbogatejšimi evropskimi državami. Še zlasti to velja za gorat, hribovit zahod­ni, osrednji in severni del države. Tam imamo velike zaloge kakovostne vode, ki razen onesnaženja iz zraka nima onesnaževalcev, saj to območje ni naseljeno. Poleg tega se žveplo, ki je v zraku zaradi industrije, ob padavinah veže z apnencem v sadro, kar omogoča, da voda v izvirih priteče na plano čista, nemalokrat celo zdravilna. Tudi zato je še kako primerno, da se do nje vedemo spoštljivo, pozorno in z ljubez­nijo! Na vzhodu države je predvsem zaradi poljedelstva podtalnica že precej onesnažena. Voda je dobrina prihodnosti, ne nafta, ne plin, ne drage kovine. Z nadzorom nad vodo imaš nadzor ne le nad financami, ampak tudi  nad usodo narodov. K. F.

Prijavi sovražni govor