Epidemija zike se širi hitreje, kot je bilo videti sprva

A pri nas virusa, ki ga menda lahko prenašajo tudi navadni komarji, še ni.

ned, 20.03.2016, 08:00

Po mnenju Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) je epidemija zike ta trenutek globalno največji problem na področju nalezljivih bolezni. Virus se širi hitreje, kakor je bilo videti sprva, pa tudi populacija ogroženega prebivalstva se veča. Največji javnozdravstveni problem na prizadetih območ­jih sta mikrocefalija in Guillain-Barréjev sindrom, ki povzroča začasno paralizo. Pri nas, pravi prof. dr. Tatjana Avšič Županc, virusa še ni.

Pred kratkim je v Ženevi potekal drugi krizni sestanek WHO o ziki in med povabljenimi je bila tudi Avšič Županceva, vodja laboratorija za diagnostiko zoonoz na Inštitutu za mikrobiologijo in imunologijo. Na srečanju, ki se ga je udeležilo več kot 200 strokovnjakov z vsega sveta, je predstavila ugotovitve slovenskih raziskovalcev, ki so prvi v svetu povezali virus zika z mikrocefalijo pri otrocih. »Na podlagi našega primera je ves svet začel verjeti, da sta virus zika in mikrocefalija res povezani, saj je naša raziskava to jasno in razumljivo dokazala.«

Vse obsežnejša epidemija

Po podatkih WHO so do 8. marca letos o lokalnem prenosu okužb poročali že iz 31 držav Latinske Amerike in Karibov, uvoženi primeri zike pa so se pojavili po vsem svetu. Ker se na najbolj prizadetih območjih tudi denga, ki jo prenaša ista vrsta komarjev, najbolj razrašča med januarjem in majem, pričakujejo še več primerov okužb in večjo razširjenost.

»Na konferenci smo veliko govorili o tem, kako pristopiti še bolj globalno, osredotočeno, da ne bi izgub­ljali časa in da bi preprečili tako uničujoče posledice, kot smo jim bili priča v primeru ebole. Čeprav je pri ziki prenos povsem drugačen. Prav zaradi hitre izmenjave najnovejših podatkov in znanstvenih ugotovitev so uredniki strokovnih revij sprejeli posebno deklaracijo, da vse raziskave o virusu zika še posebej v povezavi z mikrocefalijo in Guillain-Barréjevim sindromom (GBS) objavijo sproti, kar bi lahko pripomoglo tudi k temu, da bi čim prej razvili cepivo,« je povedala mikrobiologinja.

Tatjana Avšič Županc. Foto: Igor Zaplatil

Še vedno veljajo enaka priporočila za preventivo, pomembni sta zaščita pred komarji in uporaba kondomov, nosečnicam in ženskam, ki nameravajo zanositi, pa odsvetujejo pot v države, kjer je virus najbolj razširjen. Vendar je vse več podatkov o tem, da se virus ne prenaša le s komarji, ampak tudi s spolnimi stiki, ugotavlja WHO.

»Več objav poroča, da so virus v dokaj visokih koncentracijah odkrili v telesnih izločkih, tudi v potu, slini in predvsem v semenski tekočini. Ni še povsem znano, koliko časa ostaja v telesnih tekočinah, je pa to zagotovo še dodaten problem. Virus so večinoma dokazali z molekularnimi metodami, le ena objava poroča, da jim je uspelo virus iz sline tudi izolirati, kar pomeni, da je bil infektiven. Če v telesni tekočini odkrijemo zgolj virusni genom, to še ne pomeni, da je telesni izloček tudi kužen,« razlaga mikrobiologinja.

Kakor pravi, želi s skupino slovenskih znanstvenikov nadaljevati raziskave, predvsem jih zanima, katere celice osrednjega živčevja so pomembne pri okužbi z virusom zika. Francozi so, denimo, pred kratkim opisali primer meningoencefalitisa pri starejšem bolniku, ki ga je povzročil virus zika. »Zika ima nagnenje, da okuži celice živčnega sistema, zato nas zanima, katere, kdaj, kako. Ko je znan potek okužbe, tudi to, da je virus v telesnih izločkih kužen, lahko potrdimo načine prenosa, ki niso povezani s komarji. Do zdaj so bili dokazani le posamezni primeri, vendar je o tem vsak teden več poročil.«

Hude posledice

Najhujša posledica zike je zagotovo mikrocefalija, saj so v Braziliji do zdaj potrdili, da je povzročila večino od 580 primerov otrok z majhno glavo, 4100 pa jih še preiskujejo. Raz­iskave, ki so nastale po dosedanjih dogodkih, kažejo, da v Braziliji še več tisoč žensk tvega rojstvo prizadetega otroka. To bo zlasti na najbolj obremenjenih območjih te velike države resen javnozdravstveni problem. Najbolj kritično je v pokrajinah Pernambuco in Paraiba na severovzhodu, kjer se je po poročanju tiskovnih agencij z mikrocefalijo rodilo 40 odstotkov od 6480 primerov otrok z mikrocefalijo v Braziliji, denarja za njihovo zahtevno zdravstveno oskrbo pa je veliko premalo.

Kakor pravi sogovornica, še vedno potekajo raziskave, kako virus preide placento in zakaj, kako skozi amnijsko tekočino okuži plod, kaj se dogaja v plodu, kako pride do njegovih možganov, kaj se tam dogaja, v katerih živčnih celicah natančno se virus razmnožuje ... Znanstveniki proučujejo tudi vpliv materine imunosti, zakaj se okuži, ali je morda sama nosečnost tista, ki je nekakšno vodilo virusu, da okuži plod.

V latinskoameriških državah otroke že svarijo pred virusom. Foto: Reuters

Do novih spoznanj so prišli strokovnjaki tudi glede Guillain-Barréjevega sindroma, avtoimunske reakcije, ki povzroči tudi več mesecev trajajočo paralizo. Ni še povsem znano, ali je virus zika res samo sprožilec te reakcije ali pa je sam povzročitelj sindroma. GBS je največkrat prehodne narave, povezavo z virusom pa sta do zdaj potrdili dve raziskavi, ena iz epidemije v Polineziji, druga pa že iz Brazilije. Pokazalo se je, da ima velik delež okuženih z ziko težave tudi z GBS, večina je starejših, več je moških, vmes pa je tudi precej mladih, celo otroci in adolescenti. Študija primerov okužb v Polineziji je pokazala, da smrtnih primerov ni bilo, vendar je bolezen napredovala zelo hitro, velik del bolnikov pa je potreboval večmesečno intenzivno zdravljenje in dolgo rehabilitacijo.

Navadni komarji

Predmet številnih preiskav so tudi komarji, zlasti preverjajo, ali je res komar ščitar (Aedes aegypti) najbolj pomemben in najbolj dovzeten gostitelj in prenašalec virusa. Na srečanju je bilo veliko govora tudi o tem, da so verjetno pomembni tudi komarji iz rodu ceulex, torej navadni komarji, ki so pri nas najbolj razširjeni, in seveda tigrasti (Aedes albopictus), ki smo jih uvozili pred leti. »Vendar so to še vedno le poskusi v nadzorovanih razmerah v laboratoriju, kjer so proučevali vse tri vrste komarjev. Ugotovili so tudi, da je prenos zike s komarjevim pikom le 10-odstoten, kaj pa se dogaja v naravnem okolju, je veliko teže predvideti,« opozarja Tatjana Avšič Županc. Med pomembnimi spremenljivkami so tudi podnebne spremembe, ki delujejo na prenašalce, na te pa ne moremo vplivati ali jih predvideti.

Virusa zika, kot kaže, ne prenašajo le tigrasti in komarji vrste Aedes aegypti, ampak tudi navadni komarji. Foto: AFP

V Sloveniji ni posebnega strahu zaradi zike, pravi mikrobiologinja. Na preglede v laboratorij še prihajajo vzorci telesnih tekočin zaskrbljenih ljudi, ki so se vrnili z območij, kjer razsaja virus, vendar doslej ni bilo pozitivnega primera. »Kaj bo v prihodnje, tega ne ve nihče. Ni izključeno, da bi se okužba zanesla tudi k nam, vendar za zdaj ni verjetno, da bi se v Evropi razširila v večjem obsegu. Pri nas populacije komarjev niso tako goste in tudi podnebje je dokaj celinsko, v njem lahko prezimi le jajčece tigrastega komarja. Kaj pa bo prinesla prihodnost, s podnebnimi s spremembami vred, je težko napovedati.«

Nekatere ukrepe bi kljub vsemu morali izvajati. Iz urbanih okolij je denimo treba umakniti zbiralnike vode, v kateri se razmnožujejo komarji, o tem bi bilo smiselno sprejeti občinske odloke in potem tudi nadzirati njihovo izvajanje. Ljudi bi morali javno opozoriti, naj bodo previdni, saj lahko vsak posameznik pripomore k zajeziti širjenja komarjev.

Prijavi sovražni govor