Festival Bobri: Pesem, knjiga in film so dovolj, da se imamo fino

Otroci letos na potepuško pot po Ljubljani. Raziskovanje z Bobrovim dnevnikom bo zeleno obarvano.

Thu, 21.01.2016, 09:00

V dolgi vrsti so včeraj, teden dni pred začetkom 8. ljub­ljanskega festivala kulturno-umetnostne vzgoje, starši in otroci čakali na kulturo, umetnost. Na Bobre. Na več tisoč brezplačnih vstop­nic, ki bodo od 23. januarja do 8. februarja otrokom odprle vrata ljubljanskih gledališč, galerij in dvoran, jih napolnile z glasbo, plesom, filmi, predstavami in delavnicami.

Če tolikšno zanimanje za vstopnice pomeni, da je takšno tudi zanimanje za kulturo pri nas, je namen pravzaprav že dosežen, pravi Tadeja Pungerčar, vodja programa, katerega prirediteljica je MOL, izvršni producent pa Slovensko mladinsko gledališče, sodelovali pa sta tudi avtorici interaktivne knjige Razigrana Ljubljana Neja Morato in Karmen Bajec.

Bobri bodo v dobrih treh tednih, do kulturnega praznika, poskrbeli za več kot 200 dogodkov, na katere pa bodo najmlajše popeljali tudi po potepuški poti – z Bobrovim dnevnikom, ki ga je pripravil Kinodvorov program za otroke in mlade Kinobalon. Vsebinsko je letošnja knjižica, ki jo otroci najdejo na vseh prizoriščih festivala, razdeljena na štiri različne poti med kulturnimi ustanovami. »Z zemljevidom v roki in s pomočjo bobra Bora na poti po središču Ljubljane rešujejo naloge, uganke, se veliko gibajo, pozorno opazujejo okolico, poslušajo, iščejo, barvajo, predvsem pa zbirajo žige, ki jih na koncu pripeljejo do nagrade, vrečke s semeni. Ta bodo doma posejali v svoj viseči vrtiček, ki si ga bodo izdelali iz recikliranih materialov, in nato čakali, kaj bo zraslo. Tako bodo del Bobrov in del zelenja prinesli v svoj dom,« je o dnevniku povedala Pungerčarjeva, nato pa sva se kar podali bobrovim izzivom naproti.

Pitnik, kavalir in žvečilka

Tako najprej na Starem trgu obnovimo pripoved o povodnem možu, nato pa najdemo Galerijo Škuc, bober Bor otroka vpraša, kaj mu je najbolj všeč z razstave, in mu naroči, naj poišče prvi žig. »Del knjižice je namenjen refleksiji, otroka sprem­lja čez ves festival in ga spodbuja, da premisli, kaj se mu je najbolj vtisnilo v spomin, kako se je počutil na posamezni predstavi. Otroci to napišejo v dnevnik in nam to tudi pošljejo. Tako dobimo lep spomin in odziv na festival,« je povedala Pungerčarjeva, medtem ko sva se šli iskanje po Stari Ljubljani. Navodilo pravi, da poiščemo pitnik, kavalirja, žvečilko na tleh, pasji kakec in tako naprej. Dnevnik otroke spodbuja, da se razgledujejo okoli sebe, opazujejo, poslušajo.

Pot tako odpelje do Mestne hiše, do Robbovega vodnjaka, v notranjem dvorišču pa najdemo še Narcisa in ob zgodbi iz grške mitologije poiščemo tri detajle na kipu. Še en žig in naprej po Stritarjevi ulici. »Vsako leto je odziv večji, ogromno dobimo klicev staršev in posamez­nikov, ki si želijo vstopnice. Te so včasih na voljo tudi še po deljenju. Za zdaj drugačnega načina distribucije vstopnic nimamo, a resno razmišljamo, kako bi sistem naredili prijaznejši,« je medtem povedala koordinatorica programa in še dodala, da so pred tem že podelili tudi 8000 vstopnic za šolske projekcije. »To kaže na veliko zanimanje za kakovostne prireditve za otroke, ki jih je očitno še vedno premalo.«

Tudi staro je dobro

Kot vrhunec festivala je omenila sklepno slovesnost v Kinu Šiška, s pestrim glasbenim programom, po katerem bodo za otroke pripravili tudi sejem izmenjave dobrin. »Spodbujamo jih, da od doma prinesejo družabne igre, cedeje, knjige, glasbila, morda kostume, ki jih ne potrebujejo več in bi jih želeli zamenjati za kakšne druge,« pa je omenila še zeleno rdečo nit, ki tokrat spremlja festival v zeleni prestolnici Evrope 2016. »Ne gre toliko za ozaveščanje o okoljski problematiki kot za to, da otroka spodbujamo, da je že druženje ob kulturnem dogodku, pesmi, knjigi in filmu dovolj, da se imamo fino. Da ne potrebujemo nekih materialnih dobrin, raje delimo stvari, jih izmenjujemo, da ni treba vedno kupiti česa novega.«

V Galeriji Kresija so že odprli razstavo Medvedi in medvedki, za še en žig je treba prepoznati kipa na vhodu in ilustratorje, nato pa jo že mahnemo proti tržnici. Navodilo pravi, da sestavimo kakšno novo besedo in zabavno poimenovanje hrane. Domišljiji damo prosto pot in naposled pridemo na Krekov trg do Lutkovnega gledališča. Čakamo na pravljična junaka, ki ob vsaki polni uri s fanfarami pozdravita mimoidoče. Tako odbije ura za kulturo in tudi za konec našega potepa. »Otroci skozi igro in zabavo spoznajo veliko novega. Upamo, da jim bomo tako odprli vrata v svet kulture in umetnosti, da bodo tudi sami posegali po knjigah, filmih, gledaliških predstavah.« Več informacij na spletni strani festivala www.bobri.si.

Prijavi sovražni govor