Pravoslavni verniki se danes veselijo božiča

Za pravoslavne vernike sta ta sobota in nedelja velik praznik, saj saj sta pred njimi badnji, božični večer in božič.

sob, 06.01.2018, 07:00

Za pravoslavne vernike sta ta sobota in nedelja velik praznik, saj je 6. januar­ja zanje badnji dan, božični večer in naslednji dan božič. »Naša pravoslavna skupnost je stara 500 let, v Ljubljani je stara okoli 100 let, v Novem mestu je nastala po 2. svetovni vojni,« o starodavni preteklosti svojih sokrajanov pravi direktor Krajinskega parka Kolpa Boris Grabrijan.

Voščilo iz Marindola

Mogočna cerkev zagrebško-ljubljanske metropolije Srbske pravoslavne cerkve stoji med Prešernovo in Tivolsko cesto v Ljubljani. Srbska pravoslavna cerkev je druga največja krščanska verska skupnost v Sloveniji. Pomembno središče pravoslavnih vernikov je srbska pravoslavna cerkvena občina v Novem mestu. V Ljubljani deluje tudi Makedonska pravoslavna skupnost v Sloveniji Sveti Kliment Ohridski, ki jo vodi mag. Trajče Andonov. V Beli krajini živijo potomci pravoslavnih Uskokov s srbskimi in črnogorskimi koreninami.

Pravoslavna srbska občina Marindol, ki ima okoli 150 članov, vključuje tri naselja, posejana po mehkih belokranjskih gričih: Marindol, Miliče in Paunoviče. V njih živijo potomci Uskokov, ki izvirajo iz Srbije, v vasico Bojanci se je naselilo pravoslavno prebivalstvo iz Črne gore. »Vsem želim vesel božič in srečno novo leto, predvsem veliko zdravja,« pravi predsednik pravoslavne srbske občine Sima Selakovič. Na njihov badnjak, božični večer, še velja post, zato žena Nada na mizo kot glavno jed običajno postavi ribo. Za mizo sedejo po maši v cerkvi v Miličih, ki je pred božičnim večerom tudi letos 6. decembra ob 17. uri: »Najprej bomo pred cerkvijo po naših starih običajih zažgali hrastovo vejo.« Po postu pa imajo gospodinje navado postreči z odojkom ali jagnjetino, seveda tudi s potico in drugim prazničnim pecivom. Iz bele moke spečejo božične hlebce s testenim okrasjem, ki jih bodo pozneje po koščkih razdelile tudi med živino, kjer je še pri hiši. Tudi na njegovi domačiji, pravi gospodar Sima, je božični večer predvsem družinski praznik.

Najbolj srečen bo tisti v družini, ki bo v pogači dobil kovanec. Foto Tomi Lombar/Delo

Zavetje pri sv. Florijanu

Makedonci, ki so na začetku 90. let ob razpadu Jugoslavije živeli v Sloveniji, so kmalu ustanovili svoje društvo in tudi cerkev, ki zdaj deluje kot samostojna verska skupnost makedonske pravoslavne skupnosti in je registrirana pri pristojnem uradu, pravi predsednik Trajče Andonov. Zad­nja štiri leta imajo po Sloveniji nekaj pravih verskih objektov, saj so v neomejeni najem dobili nekaj cerkva, v Stari Ljubljani recimo svetega Florijana na Gornjem trgu: »Ta je za vse naše vernike postala res topel kotiček, ne le za verske praznike, ampak vse leto, tam se naši ljudje poročajo in krstijo otroke.« Po besedah predsednika skupnosti se je za takšno ureditev prijazno zavzel nadškof Anton Stres, ki se je s hvaležnostjo spominjal, kako prijazno so ga med vojaščino sprejeli domačini na Ohridu. Tako imajo zdaj svoje zatočišče tudi v Kranju in Kopru, kjer cerkev postopno preurejajo, njihova verska skupnost pa je organizirana še v Mariboru in Celju ter na Jesenicah. Njihov duhovnik, ki je za ta poklic tudi izšolal, živi v Kranju, a za božič in veliko noč dobi okrepitev iz Makedonije.

Cerkev svetega Florijana so prilagodili pravoslavni veri, tako da so vanjo postavili ikonostas in druga značilna obeležja. Verniki pridejo na božični večer k maši, potem pa se vrnejo domov: »Tudi med nami je ta večer namenjen družini, staršem, otrokom in vnukom. Na badnji večer še velja post, takrat mi ne jemo nobenih živil živalskega izvora, tudi ribe ne.« Na praznični mizi naj bi bilo čim več doma pridelane hrane, običajno je na njej veliko oreščkov, gospodinje jih namesto mesa dodajo tudi v sarmice z rižem, prav tako pripravijo značilno makedonsko jed iz fižola tavče gravče. Za badnji večer iz bele moke spečejo okroglo pogačo, v katero skrijejo kovanec, pripoveduje Trajče Andonov: »Najstarejši v družini deli pogačo po koščkih – prvega za boga, drugega za hišo, potem ga dobijo vsi družinski člani. Verjamemo, da bo v novem letu najsrečnejši tisti, ki dobi kovanec. Od maše, ki je pred badnjakom vedno zvečer, prinesemo v hišo hrastove vejice, simbol Jezusovega rojstva, ki so na mizi vso večerjo, potem jih skupaj z nekaj hrane in žitne slame, ki jo imam navado položiti pod mizo, nesemo na vrt. Privežemo jih na sadno drevje, da bo dobro rodilo.« Mize po božični večerji ne pospravijo: »Na njej ostane vse, česar družina ne poje, po našem verovanju tako pogostimo bogove in angele.« V makedonski pravoslavni skupnosti pa nimajo navade, da bi na božični večer pred cerkvijo zažgali hrastovo vejo, tako kot je recimo v Beli krajini, dodaja sogovornik.

Verniki prinesejo od maše domov hrastove vejice, ki med večerjo ležijo na mizi. Foto: Boris Grabrijan KPK

 

Ob tednu novo leto

Prihodnji teden, 14. januarja, se bo za pravoslavne vernike začelo novo leto 2018. »V naši skupnosti staremu novemu letu ne pripisujemo kaj dosti pozornosti. Večinoma novo leto praznujemo 31. decembra, takrat si tudi okrasimo smrečice, ki jih pustimo do našega božiča, ne čakamo na 14. januar,« pojasni Trajče Andonov.

V popisu iz leta 2002 se je za pravoslavno veroizpoved izreklo 54.908 prebivalcev Slovenije. Zdaj so številke morda že drugačne. »V zadnjih petih letih se je v Slovenijo priselilo od deset do petnajst tisoč Makedoncev,« pravi predsednik Makedonske pravoslavne skupnosti v Sloveniji Trajče Andonov.

Prijavi sovražni govor