Idila Provanse se je preselila na Ivanji Grad pri Komnu

Festival sivke: Organizatorji so razširili dogajanje na dva konca tedna. Mimogrede, sivka vas pričaka celo v čokoladi in sladoledu.
Objavljeno
27. junij 2015 22.00
Festival sivke na Ivanjem gradu pri Komnu. Komen,27,06,2015
Katja Željan, Panorama
Katja Željan, Panorama

Ivanji Grad – Ni treba v Provanso, da bi občudovali cvetoča polja sivke in se razvajali ob njihovem vonju. V Ivanjem Gradu pri Komnu se je včeraj začel šesti festival sivke, ki ga lahko obiščete še danes in prihodnji konec tedna, sivke pa bo v šopkih, sirupu, likerjih, eteričnih oljih, milih, čokoladi ali sladoledu brez dvoma dovolj za vse.

Lani so organizatorji festivala v dveh dneh našteli od 4000 do 5000 obiskovalcev, zato so se letos odločili dogajanje razširiti na zadnji konec tedna v juniju ter prvega v juliju. »Izkoristili smo kraško mikroklimo, saj sivka ne cveti povsod ob istem času, naša želja pa je, da bi festival v prihodnje trajal kar ves mesec in da bi postal vsesplošni kraški praznik,« priznava Tanja Arandjelović, ustanoviteljica festivala.

Foto Ljubo Vukelič/Delo

Ta že zdaj lahko marsikaj pokaže: včeraj je največ radovednih pogledov privabila ročna žetev sivke z volovsko vprego, obiskati pa je bilo mogoče tudi lepotilnico, meditacijo s kristalnimi skledami na poljih ter najrazličnejše delavnice izdelave zeliščnih mazil, balzamov za ustnice, krem in trdega mila.

Podrobno so prikazali strojno in ročno žetev in parno destilacijo sivke, zatem so jo obiskovalci od blizu in daleč mahnili še do sivkine tržnice in tržnice kraških dobrot.

Po besedah Jureta Medvedška, koordinatorja kulturnega programa, so za vsak dan festivala pripravili od dvajset do trideset različnih delavnic, čeprav ostaja sivka, podobno kot sprostitev in uživanje na njenih poljih, nesporna zvezda festivala.

Foto Ljubo Vukelič/Delo

Na Krasu zdaj uspeva približno 100.000 grmov sivke, največji nasad pa ima prav Arandjelovićeva, ki se lahko pohvali z 20.000 do 21.000 sadikami te kraljice dišav, ki jo pridelujejo ekološko. Leta 2008 je ustanovila podjetje Ekotera, kjer nastajajo eterična olja, hidrolati in drugi kozmetični pripravki.

Direktorica omenjenega podjetja Maša Cvar pravi, da so njihovi izdelki – med njimi velja omeniti kreme za obraz in roke, gele za prhanje, hidrolate in eterična olja – zdaj že prisotni v verigi DM, Ljubljanskih lekarnah, drogerijah Tuš in manjših trgovinah, prizadevajo pa si pristati tudi na policah Mercatorja in Spara.

Foto Ljubo Vukelič/Delo

Ob tem naj dodamo, da sivka, ki jo na plantažah gojijo za potrebe kozmetične dejavnosti, pravzaprav ni lavanda, temveč lavandin. »Na svetu obstaja 39 vrst sivk. Ločiti moramo med dvema glavnima vrstama, ki ju tudi komercialno tržimo: Lavandulo angustifolio in Lavando intermedio. Prva je širokolistna, medtem ko je druga križanec, hibridna sivka. Slovenci imamo za sivko le eno besedo, medtem ko večina narodov loči med lavando in lavandinom.

Sivka, ki jo plantažno gojimo za kozmetiko, je lavandin, ima močnejši vonj in jo zato uporabljamo v aromaterapiji in kozmetiki. Lavanda, širokolistna, nižja sivka, pa diši bolj nežno, zato jo čedalje več uporabljamo v kulinariki. Seveda je tudi zdravilna in jo lahko uporabljamo v farmaciji in medicini,« pojasnjuje Arandjelovićeva.

Dodaja, da so v šestih letih, odkar festival sivke obstaja, obiskovalce naučili ločevanja med eno in drugo vrsto. »Sivka, ki jo poznamo še iz babičine omare, je pravzaprav križanec, ki je visok in močno diši. Iz petdeset kilogramov te sivke destiliramo približno liter eteričnega olja, medtem ko iz Lavandule angustifolie iz petdesetih kilogramov dobimo štirikrat manj tekočine,« dodaja sogovornica.

Foto Ljubo Vukelič/Delo

A kakorkoli že, zdravilnih učinkov sivke je toliko, da mimo njih ne moremo: kraljica dišav pomirja, odganja mrčes, čisti, je pa tudi antiseptik in antialergik ter deluje antibakterijsko in razkužuje. Zadnje čase ugotavljajo celo njeno učinkovitost pri obvladovanju nekaterih vrst raka.