Iz ustvarjalnega užitka v podjetništvo

Projekt Ustvarjalni podjetnik: Pomoč ženskam, ki se ob službi spogledujejo z umetnostjo.

ned, 28.09.2014, 15:00

Človek ne ustvarja zgolj zase, ampak največkrat z namenom narediti nekaj umetniškega ali umetelnega ter uporabnega in koristnega tudi za druge. Če je dejaven na trgu, mora zadostiti zakonom: ti zahtevajo urejen podjetniški status. Ustvarjalkam nekaterih občin Zgornje Gorenjske, ki se predstavljajo na razstavi v Infocentru Triglavska roža Bled, je pri prvih korakih pomagal projekt Ustvarjalni podjetnik.

Ena izmed razstavljavk ima naporno službo: njen osemurni delavnik je delo z duševno prizadetimi. V prostem času se posveča slikanju – ustvarja pokrajine, se stopi s sivkinim poljem, oljčnimi nasadi, fantazijskimi pejsaži, izdeluje vizitke z akvareli. Druga dela v gostinstvu, vsak dan se vozi v oddaljen kraj, in ko se vrne, pod njenimi rokami nastajajo predmeti iz umetno staranega lesa: poslikane škatle, stare fotografije na leseni plošči, pladnji in nenavadni predmeti, ki imajo več kot le uporabno vrednost. Sploh so izdelki na stojnicah sredi avle blejskega informacijskega centra videti, kot da bi se z njimi ukvarjali, vse dokler niso oblikovani do popolnosti. Mnoge ustvarjalke se spogledujejo z umetnostjo.

Resni hobi

Vodja projekta Urška Železnikar, ki prihaja iz Razvojne agencije Zgornje Gorenjske, poudarja, da projekt Ustvarjalni podjetnik ni namenjen akademsko izobraženim avtorjem, ampak predvsem tistim, katerih hobi je tesno povezan z umetniškim ustvarjanjem.

»Nekateri izdelujejo nakit, drugi se ukvarjajo z izdelki iz gline, kvačkajo, pletejo, šivajo in klekljajo. Poprimejo za čopič, svinčnik ali oglje, se posvetijo kiparstvu in drugim najrazličnejšim ročnim spretnostim. Vsak začetek je težak, veliko ljudi namreč ne ve, da lahko svoje izdelke tudi prodajo, seveda ob ustrezno urejenem statusu,« opozarja Železnikarjeva, ki se v okviru projekta tokrat s slikami, fotografijami na lesu in različnimi dekorativnimi izdelki predstavlja tudi sama, in sicer na razstavi v Mojstrani v Slovenskem planinskem muzeju.

Kot kaže, si večina status uredi kot osebno dopolnilno delo, kar je primerna rešitev za tiste, ki že imajo službo ali pa so iskalci dela. Nekateri, ki se vključijo v projekt, imajo status samostojnega podjetnika. Očitno je projekt, ki ga sofinancirajo občine in poteka že peto leto, dovolj izdelan, saj so se nekatere razstavljavke vanj vključile že drugič.

Nekateri že vedo, kaj in kako

Razvojna agencija vsako leto februar­ja v lokalnih medijih povabi k sodelovanju v projektu, do jeseni pa se nato udeleženci družijo na delavnicah, vse do postavitve prve razstave. Na delavnicah izvedo, kako in kje bi svoje delo lahko predstavili, kako pokriti stroške razstave, kako si pridobiti kupce in povečati svojo prepoznavnost. Mnogi namreč svojega potenciala ne znajo izkoristiti oziroma ne vedo, kako stopiti na pot podjetništva, opozarja Železnikarjeva. Prvi korak po tem, ko je ustvarjalec že vešč in natančno ve, kaj želi izdelovati, je, da na trgu postane prepoznaven, da izdelke trži, da se zna promovirati, da torej s svojim konjičkom tudi zasluži. Delavnice seznan­jajo, kako si urediti status, mnogi po tem, ko registrirajo osebno dopolnilno delo, napredujejo do samostojnega podjetnika. Projekt Ustvarjalni podjetnik je bil ustanovljen ne le z namenom pomagati posameznikom, ampak omejiti delo na črno. Letos je sodelovalo 19 žensk iz občin Bled, Gorje in Kranjska Gora.

Enako misleči se tako povezujejo, druženje pa očitno sproža različne navdihe; lani so nekatere blejske avtorice ustanovile neformalno skupino Unique Art Corner z namenom organizirati prodajne razstave. Poleg tega, kot je videti, Ustvarjalni podjet­nik spodbuja k nadaljnjemu delu in želji ustvarjeno postaviti na ogled, pa ne le za prodajo; če si sposodimo misel Liu Fenga, je ustvarjalnost za človeka to, kar so krila za ptico.

Še danes se v Infocentru na Bledu na razstavi Ustvarjalnost ne pozna meja predstavljajo Jerica Bence s kvačkanimi izdelki za novorojenčke, Monika Bernard z mandalami, ki so posebne zaradi drobnih kamenč­kov in kristalčkov; Cilka Demšar je spletla oblačila toplih zemeljskih barv, Ribana Golob iz zavoda Kreativ izdeluje dekorativne predmete, Andreja Jakun krpanke živih barv; Jerneja Jelušič kvačka iz volne in bombaža predvsem za dojenčke in majhne otroke, Ivona Lorbeg izdeluje lesene uporabne in dekorativne predmete, Tatjana Primc šiva lične copate s toplo volneno notranjostjo; Barbara Sterle izdeluje nakit iz fimo mase, ki se odlikuje po najfinejših detajlih, Romana Žitko slika na papir in plat­no z akvarelnimi, akrilnimi in oljnimi barvami.

V Slovenskem planinskem muzeju v Mojstrani je še danes odprta prodajna razstava, na kateri svoje ustvarjalno delo predstavljajo Marjeta Erlah, Simona Jeglič, Cirila Kos­mač Rabič, Alenka Malej Kramar, Mira Pezdirnik, Eva Preželj, Mojca Rozman, Hasmik Varl ter Urška Železnikar.

Prijavi sovražni govor