Jamstvo ostane pri stotih tisočakih

Vlada je pripravila predlog zakon o jamstvu za vloge, ki na tem področju povzema evropsko direktivo. Načela bodo nova, znesek ostane enak.

tor, 09.02.2016, 11:00

Zajamčene vloge bodo še naprej znašale do 100.000 evrov na vlagatelja v posamezni banki ali hranilnici, čeprav vlada zdaj državnemu zboru predlaga nov zakon o sistemu jamstev, potem ko je država dobila opomin evropske komisije. Slovenski varčevalci se še vedno spominjajo stečaja Komercialne banke Triglav iz leta 1996, a sistem jamstev zdaj ni več enak.

»Novi zakon o sistemu jamstev za vloge bo v slovenski pravni red prenesel direktivo evropskega parlamenta in sveta o sistemih jamstva za vloge,« nam odgovarjajo na ministrstvu za finance. Vlada predlaga, naj državni zbor o besedilu odloča po nujnem postopku. Jamstva v Sloveniji zdaj ureja zakon o bančništvu.

Po opominu nov zakon

Vlada je lani dobila uradni opomin evropske komisije, ker se še ni prilagodila sistemu jamstev iz direktive, čeprav se je rok za uskladitev iztekel 3. julija 2015. Direktiva o sistemu jamstev za vloge (z oznako 2014/49/EU) šteje med pravne podlage za ustanovitev in delovanje bančne unije. Slovenska vlada je novembra v Bruselj sporočila, da bo še februarja letos pripravila predlog novega zakona, s katerim bo slovensko jamstvo uskladila z evropskim predpisom, in ga izročila v zakonodajni postopek, tako da bo najpozneje sredi leta 2016 že veljal. Zdaj, ko je vladni predlog zakona na poti v državni zbor, na ministrstvu poudarjajo: »Osnovni cilj jamstvenega sistema je varstvo vlagateljev in ohranjanje njihovega zaupanja v bančni sistem.«

Krajši rok za izplačila

Po predlogu ministrstva za finance bodo slovenske banke in hranilnice v novem sistemu jamstva vnaprej (načelo ex-ante) zbirale denar v sklad za poplačilo zajamčenih vlog – po veljavni ureditvi bi denar za izplačilo prispevale šele na poziv, ko bi šla katera od njih v stečaj (načelo ex-post). Za varčevalce oziroma vlagatelje, ki hranijo denar v bankah in hranilnicah, so v predlogu novega zakona predvideni krajši roki za izplačilo zajamčenih vlog: po veljavni ureditvi bi na izplačilo čakali največ 20 dni, izjemoma 30. Cilj, ki ga mora Slovenija doseči po evropski direktivi, je precej krajše obdobje. V Banki Slovenije pojasnjujejo: »Rok za izplačila vlagateljem se do leta 2024 postopoma krajša na sedem dni. Opredelitev zajamčene vloge je po direktivi nekoliko drugačna kot po trenutno veljavni slovenski zakonodaji. Dodatno upošteva vloge srednje velikih in velikih podjetij.«

Kakor predvideva predlog ministrstva za finance, bo Slovenija izplačilo zajamčenih vlog v največ sedmih delovnih dneh dosegla postopoma: do konca leta 2018 v največ 20 delovnih dneh, od 1. januarja 2019 do konca leta 2020 v največ 15 delovnih dneh ter od začetka leta 2021 do konca leta 2023 v 10 delovnih dneh. Tako bi največ sedemdnevni rok za izplačilo dosegli 1. januarja 2024. Ministrstvo predvideva dodatno možnost za vlagatelje, da bi lahko zaradi življenjskih stroškov zahtevali predčasno izplačilo zajamčene vloge v znesku minimalne plače, kakršna velja v Sloveniji. Poleg tega predlagatelji zakona v nekaterih primerih predlagajo izplačila zneskov, ki presegajo zajamčeni znesek 100 tisoč evrov: »Predlog zakona določa tudi terjatve vlagatelja do banke v zvezi s pozitivnimi stanji, ki se pod določenimi pogoji izplačajo v znesku nad 100 tisoč evrov, kot na primer terjatve, ki so posledica nakupa oziroma prodaje stanovanjske nepremičnine, izplačila iz naslova socialnega, zdravstvenega ali življenjskega zavarovanja, izplačila invalidnine in drugo.«

Evropska direktiva posebej poudarja obveščanje vlagateljev: po predlagani ureditvi bodo tako morale tudi slovenske banke najmanj enkrat na leto vsakemu vlagatelju poslati izpisek o stanju njegovih terjatev do banke, z informacijo vred, ali štejejo med zajamčene vloge.

Varno v banki z jamstvom

Sedanji slovenski sistem jamstev za vloge, za katere jamčijo banke, velja pri različnih dobroimetjih vlagateljev v bankah in hranilnicah: za vloge na podlagi pogodbe o vodenju transakcijskega računa, hranilne vloge, denarne depozite in potrdila o depozitu oziroma blagajniške zapise, če so izdani kot imenski vrednostni papir in glasijo na ime te osebe ... Naložbe v investicijske sklade, na primer, niso zajamčene, poudarjajo v Banki Slovenije. Po trenutno veljavni zakonodaji so zajamčene tudi vloge pravnih oseb, vendar v omejenem obsegu. Seznam vlog brez jamstva je vključen v zakon o bančništvu. Na vprašanje, ali jamstvo za vloge velja za vse banke, ki so vključene v sistem, tako da so do 100 tisoč evrov enako varni vsi komitenti, v Banki Slovenije odgovarjajo: »Vloge so zajamčene v vseh bankah in hranilnicah, ki opravljajo bančne storitve v Sloveniji in sprejemajo vloge od javnosti. V njihovih prostorih je objavljeno tudi obvestilo Združenja bank Slovenije in Banke Slovenije o jamstvu za vloge v Republiki Sloveniji.«

Leta 1996 so bili po tedaj veljavni shemi izplačani vlagatelji Komercialne banke Triglav, ki je končala v stečaju. Ureditev jamstva je bila takrat drugačna, kot jo poznamo danes, poudarjajo v Banki Slovenije: »Po tedaj veljavni jamstveni shemi so bili izplačani vsi depoziti prebivalstva, neodvisno od zneska, medtem ko so bili drugi deponenti poplačani iz stečajne mase.«

Prijavi sovražni govor