Jezerska skleda, prepolna nereda

Je ob nevralgičnih dneh turistom v Bohinju treba zapreti vrata, ali so dovolj jasna pravila, ki pa bi jih bilo treba upoštevati?

ned, 13.08.2017, 09:00
Ne gre za to, da gostu rečeš, naj gre, ali še kaj hujšega, ampak ga prosiš, pojdi z avtobusom, kolesom. Ali peš.

Bohinj se utaplja, Bohinj bo kolapsiral! Za dostop do jezera bodo uvedli kvote, ga občasno zapirali! Takšne in podobne grozljivke je slišati zadnje čase, ko se ob sobotah in nedeljah v Bohinju tare pločevine in ljudi.

Napoved o vesoljnem potopu smo poskušali omiliti, zmehčati z direktorjem Turizma Bohinj, zavoda za pospeševanje turizma, 44-letnim Klemnom Langusom. Ne v obrambo Bohinjcev, ne v prid napadom, napadalnosti, morda se pokaže, da je ob turističnem izbruhu potreben le fair play.

Klemen Langus. Foto Roman Šipić/Delo

Zavod domuje v »Infocentru Triglavskega narodnega parka Bohinjka, zraven je hiša tradicionalnih znanj, za lokalne prebivalce, društva, pevke, spodaj je kuhinja, kjer lahko domačini pripravijo izdelke in jih, po pravilih HACCP, prodajo na trgu.« Doma, na svojo roko in kuhalnico, tega ne bi smeli. Imajo tudi naravoslovno učilnico, nadzorno službo TNP, izobraževanja ... Še to, centrov TNP je več, na Bledu, v Bovcu, Kranjski Gori, Kobaridu, Mojstrani.

Odstotki

Pogovarjava se v dopoldnevu, ko ni duha o kolapsu, ko je blažen mir. Nekaj dni po eni prenatrpanih nedelj. Zakaj, od kod tolikšna gneča v Bohinju, no, saj je tudi drugod, na Bovškem? Langus: »Jasno je, da je turizem nasploh v porastu, že lani smo imeli 15 odstotkov prenočitev več kot leto prej.«

In letos? Po slabi zimi je bilo aprila glede na lanski četrti mesec 72 odstotkov več prenočitev, maja 15, junija 50 odstotkov, »julij je bil že lani ekstremen,« tudi letošnji bo, je bilo gotovo. Bohinj ima 7000 do 7500 postelj z dodatnimi ležišči.

Lani so imeli 475.000 nočitev, samo julija in avgusta 225.000. Ko govoriva o Bohinju, Langus misli območje od Nomenja do Ukanca, spodnjo in zgornjo bohinjsko dolino, plato Pokljuka in Jelovica.

Foto: Roman Šipić/Delo

Nič posebnega se ni zgodilo, kar bi enoznačno utemeljilo tolikšno gnečo. Pač, »boljša gospodarska situacija in dobra promocija, v zadnjih petih letih smo za promocijo namenili 200.000 dodatnih evrov.« Potem so tu blagovne znamke, ki vlečejo v Bohinj, festival alpskega cvetja, festival ribištva, muharjenja, pohodništva.


Bohinjcem ob domnevnih grožnjah s kvotami, Langus prosi, naj te besede ne uporabljava, očitajo, da znajo samo parkirnino zaračunavati, najraje pa bi še zrak. Kaj Bohinj daje turistom?

»Naravno in kulturno krajino, vse športe, primerne letnemu času, urejene pohodniške poti v dolini in više v gorah, kolesarstvo šepa,« čeravno imajo kolesarsko stezo od Bistrice do jezera in po zgornji dolini nazaj, »zakonodaja TNP pa nam preprečuje hitrejši razvoj gorskega kolesarjenja.« Več kot 84 odstotkov Bohinja je v Naturi 2000, več kot 66 v TNP.«

Umirjanje

Ponuja pa Bohinj tudi tisto, zaradi česar vre. »Smo vodilni v umirjanju prometa, uresničujemo strategijo umika prometa od jezerske sklede.« Pritisk motornega prometa je res hud, kar škoduje naravi, turistom, domačinom. Umirjajo ga s kolesarskimi stezami in parkirnino. »Ne razumem očitka, da znamo ponuditi le parkirnino. Tudi jaz, ko grem v Ljubljano, denimo v UKC, jo plačam.« In zakaj je ne bi turisti ob našem največjem stalnem jezeru, se vpraša.

Že dve leti, okoli tega je bilo zelo razburkano, imajo na jezeru plovbni režim. »Vzpostavili smo vstopno-izstopna mesta z infrastrukturo, slačilnice, klopi, tlačilke za supe ...« S plovilom na jezero prideš za dva evra, toliko je dovolilnica, ja, včasih jih zmanjka, pa je slaba volja. Točke so uvedli, ker »je bil v konicah na jezeru popoln nered, vsak je počel, kar je hotel«.

S severnega dela so umaknili smetnjake. Tvegano? »Gotovo, a se je prijelo.« Severno obrežje naj bi bilo čim bolj nedotaknjeno, s čim manj sledmi človeka. Brez smetnjakov? Ne nazadnje jih tudi v visokogorju ni, naj neokrnjenost zaživi tudi ob vznožju Pršivca.

So pa na drugi strani uredili tri ekološke otoke. Če na Bovškem pravijo, da so zaradi navala turistov trgovine popoldne opustošene, za Bohinj Langus meni, da »jih imamo dovolj«. Je pa zelo jasno, da šepa gostinstvo, raznovrstnost in še najbolj kakovost ponudbe.

Kampa sta dva, v Bohinjski Bistrici in Ukancu, te dni pokata po šivih. V apartmajih imajo prostor za miren sen. Desetletja je bilo pet hotelov nosilcev bohinjskega turizma. Dva propadata, gnijeta. Bellevue je kupljen za 700.000 evrov, potreben bo še precejšen vložek za ureditev, a kupec ima, tako Langus, vizijo. Zlatorog se prodaja, zakaj ga nihče, na super lokaciji, ne kupi? »Verjetno tudi zaradi cene, štiri milijone evrov.« Pri tem, opomni sogovornik, obstaja strah pred omejitvami TNP, pa turizem ni zagotovilo uspeha na dolgi rok ...

Zaradi dveh zaprtih hotelov »na leto zgubimo 70.000 prenočitev«. Mimogrede, pozimi je zagorelo v hotelu Jezero, tudi tedaj se je govorilo, zdaj pa je z Bohinjem konec, a so zadevo hitro v red spravili. »Domačini so desetletja živeli z delom v hotelih, z gosti, med domačini in turisti se je izgubila vez,« pristnost. »Težava je tudi v matrici sedanjosti, da človek, ki hitro obogati, potem ne zna biti bogataš.« Zgradi apartmaje, sprva mu gre super, a ne zna biti gostitelj. Na zavodu izobražujejo informacijski kader, v načrtu imajo izobraževanje gostincev.

Foto: Roman Šipić/Delo

Preskočiva na Bohinjsko – from Bohinj, znak kakovosti domačih izdelkov, rokodelskih, kulinaričnih in pridelkov ter jedi in pijač. »To smo zastavili precej ostro,« v domači jestvini denimo mora biti 30 odstotkov sestavin iz Bohinja. »Čaka nas certificiranje prireditev, nastanitev, storitev. Vsak, ki bo ponujal storitev gostu, bo moral poskrbeti za to, recimo da v apartmaju ne bo Ikeinega pohištva, ampak izdelki Bohinjsko, domačih mojstrov.« Ponudniki bodo imeli stroške, a »slej ko prej bodo apartmaje in podobno prenavljali ...«

Hop gor, hop dol

Bohinjci so vključeni v skupnost Julijskih Alp, ki promovira in trži na območju Julijskih Alp oziroma TNP, pa v projekt Alpski biseri, to je mednarodno združenje občin, ki prisegajo na do okolja prijazno mobilnost.

Odmik od jezera uveljavljajo z aplikacijo na mobilnih telefonih, kjer se turist seznani z zasedenostjo parkirišč v Bohinju, temeljni cilj pa je, da bodo ob prenatrpanosti okoli jezerske sklede turiste usmerjali na prevoz z avtobusi, vlaki. »Poleti iz Bistrice do Ribčevega Laza ali Ukanca avtobus vozi na 40 minut, imamo hop-on hop-off bus za vikende, ki vozi na Pokljuko, imamo nadzor nad parkirišči, čeravno še ne nad vsemi.«

V prihodnje naj bi se gost, prek aplikacij, lahko že doma ali med potjo prepričal, informiral, kako kaže na koncu poti. Toda, povprašam, kaj storiti, če prideš v Bohinjsko Bistrico in te preusmerijo na avtobus. Ti pa imaš ženo, moža, šest otrok in kajak ter štiri kolesa? Vprašanje naj bi bilo dobro, utemeljeno, slišim Langusa, odgovor trenutno šepa.

»Avtobusi bi morali zadaj imeti bokse za kolesa, vlaki na bohinjski progi imajo vagone, kamor spraviš 30 koles, v dolini jih je že zdaj na posodo 600.« Glavni problem je razdalja med točkama A in B, A je Bistrica, B je jezero. V Bohinjski Bistrici »bo potrebno osrednje parkirišče, v načrtu, precej oprijemljiva, je kolesarska steza Bled–Bohinj«.

Manku infrastrukturnih rešitev in jasnih odločitev navkljub pa je bistveno, da bi »bilo ob spoštovanju pravil laže dihati«. Če vidim znak stop, ustavim, kajne? Pred kratkim so mulci, pripoveduje Langus, parkirali tik jezera, redarju rekli, naj jim le da kazen 40 evrov, in mu ponudili 80, še za naslednji dan.

»Nismo zabačene glave, ampak imamo jasno vizijo, ponudbo.« Enodnevni gost iz Ljubljane s 36 evri plača avtobusni prevoz, vožnjo z ladjico po jezeru, nihalko na Vogel, kosilo in ogled cerkve sv, Janeza.« S kartico mobilnosti gost Bohinja, tridnevna stane 19 evrov, »z njo si mobilen brez svojega avta, njen doseg je do Gorice, Ljubljane, imaš zastonj parkiranje v Bohinju, popuste, druge ugodnosti ...«.

Tvoje in moje

Langus poudari, da turistom »nikakor ne preprečujemo vstopa k nam, ampak skrbimo za fair play, da je tvoje doživetje in moje življenje kakovostno«.

Turizem ni zgolj sonce in ležanje na plaži, pravi: »Turizem je, da gost vpliva na lokalno ekonomijo, deli svoje znanje iz drugih okolij in gre domov s tukajšnjo izkušnjo.« Čim raznolikejšo.

Bohinj je stoletja povezan s kmetijstvom, »v Bohinj niso prihajali živet, ampak preživet«, železarstvo, razvilo se je planšarstvo. Langus se sprašuje, ali turizem kulturno krajino ohranja ali izkorišča. Slednje gotovo, prvo je vprašljivo. »Kdo bo v prihodnje delal sir, kdo bo obdeloval zemljo?«

Ja, smo proti tlenju na gladini jezera, tlenju, ki hoče biti požar: »Stoletja nas je tu približno 5200 prebivalcev, plus 7500 apartmajskih gostov, plus 4000 vikendašev in 5000 enodnevnih gostov.« Dobimo približno 20.000 ljudi za vikend, pa vsi v jezero. Nosilnost pa je, na pamet rečeno, 10.000.

A kljub temu, da voda pljuska čez rob, Langus, ne prvič, zakoliči: »Ne gre za to, da gostu rečeš, naj gre, ali še kaj hujšega, ampak ga prosiš, pojdite z avtobusom, kolesom. Ali peš.« Hoja je najmehkejša oblika mobilnosti.

Še o upravičenosti klica k izredni intervenciji ob domnevnem požaru, kar nekateri morda počnejo tudi zaradi političnega točkovanja. Langus pravi: »Pri vsem skupaj pa gre za tri poletne in tri zimske vikende.« Samo tri? Če upoštevamo še vreme, ki je v Bohinju dostikrat trmasto neturistično, no, vsaj tega ni nihče kriv. Pa še Angleži tudi v dežju uživajo.

Ko povprašamo dva ponudnika športnih dejavnosti, bosta letos preživela nevzdržen pritisk turistov, največ je Slovencev, potem Nemcev, Madžarov, Britancev, Hrvatov Nizozemcev, Italijanov. »Nič posebnega, za vikende je gneča, ampak je vedno bila. Čez teden je mirneje. In je vedno bilo.«

In naj bo. Vse dni. Za kar bosta potrebna dva. Gost in gostitelj.

Prijavi sovražni govor