Jurij, kdaj gremo spet na kebab?

Mladoletna begunca: v Slovenj Gradcu so ju lepo sprejeli, kmalu gresta k pouku, želita si tudi na sneg.

ned, 13.03.2016, 06:00

Slovenj Gradec – Prva osnovna šola v Slovenj Gradcu bo v prihodnjih dneh vključila k pouku mladoletna begunska otroka. Že skoraj mesec dni živita v kriznem centru za otroke in mladostnike, ki deluje v okviru slovenjgraškega centra za socialno delo. Ravnateljica šole Zvonka Murko je povedala, da sta svet staršev in učiteljski zbor njeno pobudo sprejel z odobravanjem. Nikogar ni bilo, ki bi ji nasprotoval.

»Na naši šoli otroke že vrsto let učimo o strpnosti, sprejemanju drugačnosti, pomoči in solidarnosti. Zdaj se je zgodilo, da moramo to, kar jih odrasli učimo, uresničiti tudi v praksi. Nič drugega. Zame in za našo šolo, ki je vključena v mrežo Unescovih šol, naša gesta ni nič posebnega,« je povedala ravnateljica šole Zvonka Murko. Zelo ponosna je na starše svojih učencev, s katerimi se je pred odločitvijo o vključitvi mladoletnih beguncev k pouku odkrito pogovorila o tem, kaj namerava.

Na šoli, ki ima 451 učencev in 64 učiteljev, se z ministrstvom za šolstvo še dogovarjajo, pri katerih predmetih in v kakšnem obsegu bi angleško govoreča mladoletnika iz Afganistana, stara 11 in 14 let, vključili v šolsko delo. »Veliko idej za to so dali že naši učitelji. Razmišljamo, da bi jim najprej omogočili ure angleškega jezika, likovnega pouka in telesne vzgoje, vključili pa bi jih radi tudi v naše interesne dejavnosti. Prilagajali se bomo njunim željam in interesom. Skupaj bomo zanju pripravili šolski urnik, po katerem bosta prihajala k pouku. Morda najprej skupaj, da mine začetna trema, nato vsak v svojem razredu,« so povedali na šoli, kjer se dveh novih, čeprav začasnih učencev izjemno veselijo. Zaposleni v kriznem centru pravijo, da sta bistra in se hitro učita. Tudi slovenskega jezika. Vsak dan presenetita s kakšno novo usvojeno besedo, najmlajši pa v slovenščini brez težav prešteje do deset.

V kino z gimnazijci

Begunska otroka, ki jih je na Koroško napotil Center za socialno delo Ljubljana Vič-Rudnik s sodelovanjem z azilnim domom v Ljubljani, sta bila lepo sprejeta tudi v mestu. Direktor centra za socialno delo v Slovenj Gradcu Jurij Šumečnik je povedal, da zanju v kriznem centru skrbi pet zaposlenih, 24 ur na dan, vse dni v tednu. »Skoraj vsak dan k fantoma prihajajo prostovoljci pod vodstvom psihologinje Mojce Čerče iz slovenjgraške gimnazije. Gimnazijci pospremijo fanta na sprehod, šli so že tudi v kino in na jahanje,« je povedal Šumečnik. »Ne le pomoč strokovnih delavcev, tudi druženje z vrstniki je zanju izjemno pomembno. Povabili smo ju na šolo, kjer sta dobila priložnost, da se tudi sama izrazita, saj se zavedamo, da jima ne bi pomagali, če bi nanju gledali kot na žrtvi. Odvzem slabega v življenju ne zagotavlja sreče, dodatek dobrega pa. In k temu stremimo s svojimi dijaki, pri čemer jima v ničemer ne moremo nadomestiti njunih družin,« je povedala profesorica psihologinja Mojca Čerče iz gimnazije v Slovenj Gradcu. »Med nami sta srečna, a če bi se jima danes ponudila priložnost, da odpotujeta naprej, kamor sta namenjena, bi odšla,« je dodala. Mladoletna begunca, ki sta zaprosila za mednarodno zaščito, imata v naši državi zakoniti zastopnici, ki zaradi njune varnosti ne dovolita, da bi jih v medijih izpostavljali z imenom.

»Njun cilj ni Slovenija. Oba si želita naprej, k svojim sorodnikom. Eden na Norveško, drugi v Nemčijo,« je povedal Jurij Šumečnik. Po njegovih besedah se fanta pri nas zelo dobro počutita in nimata nobenih težav. »S svojo družino imata redne telefonske stike, s prijatelji pa se pogovarjata po facebooku,« je razložil Jurij Šumečnik.

V izvidnico na Kope

Mladoletna begunca sta zelo skromna. Obožujeta, če ju Jurij povabi na kebab, zaposleni v kriznem centru so ju že odpeljali na izlet na slovenjgraško Pohorje, zdaj pa nestrpno pričakujeta, kako bo, ko bosta lahko prvič stopila na smuči. Posebno presenečenje jima pripravljajo prostovoljci iz gimnazije. Fanta bodo odpeljali na športno letališče v Libeliče, kjer si bosta ogledala ultra lahka letala domačina Damijana Cehnerja, in če bosta želela, bosta poletela pod nebo, od koder bosta s ptičje perspektive dobila še en pogled na pokrajino, v kateri sta dobila zatočišče.

Kako dolgo bosta ostala prebivalca Slovenj Gradca, je težko napovedati. Vse je odvisno od tega, kdaj bo končan postopek njune obravnave. Mesec, dva ... Morda več. A od zdaj nista več prepuščena samima sebi. Njuni zakoniti zastopnici ju bosta varno pripeljali v objem sorodnikov na tujem.