Umetna svetloba je sovražnica temnega neba

Od letošnjega januarja je med številnimi projekti, ki jih financira Evropska unija, tudi Night Light proti svetlobnemu onesnaževanju.

sob, 02.12.2017, 07:00

Škodljiva svetloba

Zdravniki opozarjajo, da je na svetlobo občutljiv hormon melatonin, med drugim pomemben antioksidant, ki se tvori ponoči,« pravi Andrej Mohar. V gorenjski razvojni agenciji so na delavnice povabili tudi dr. Damjano Rozman z medicinske fakultete – v svojih predavanjih poudarja, da sunki svetlobe med nočnim počitkom prekinejo izločanje hormona, predvsem kratkovalovni vijoličasta in modra svetloba, rdeča pa nima takšnega učinka.

Po besedah dr. Tomija Trilarja iz Prirodoslovnega muzeja v Ljubljani je svetlobno onesnaževanje pogosto usodno za nočne žuželke, ki se s svojimi očesci orientirajo po nebesnih telesih, če pa je svetloba preblizu, priletijo naravnost vanjo. Ptice selivke lahko močna svetloba zvabi daleč s poti.

Poglejte v nebo. Ali v jasnem vremenu še vidite zvezde? »Kolegi iz tujine mi pravijo, da imamo srečo, ker tudi v večjih mestih še lahko občudujemo zvezdnato nebo. Ko sem bila zaradi projekta v Amsterdamu, se je nad nami razlivala le rumenooranžna svetloba,« pripoveduje Helena Cvenkel, direktorica raziskav in razvoja v Regionalni razvojni agenciji Gorenjske. Luči z novoletnega okrasja na ulici pa se nam kot virov svetlobnega onesnaževanja ni treba bati, tam bodo le kratek čas.

Od letošnjega januarja je med številnimi projekti, ki jih iz skupnega proračuna financira Evropska unija, tudi Night Light, za katerega se pri nas po besedah Helene Cvenkel uporablja delovni prevod Nočna luč: »Uradno ima projekt le angleški naslov Night light, ker gre za projekt znotraj programa regionalnega povezovanja Interreg Europe, ki vprašanje svetlobne onesnaženosti povezuje s trajnostnim razvojem posameznih območij.« Gorenjska je v tem pogledu zanimiva, ker na njenem območju leži Triglavski narodni park z režimom visoke zaščite. Poleg tega ima regija velika pričakovanja glede trajnostnega razvoja turizma.

Za štiriletni projekt Night Light, ki se bo iztekel leta 2021, je na voljo skoraj dva milijona evrov. Povezuje devet regionalnih ustanov iz Danske, Italije, Luksemburga, Madžarske, Nizozemske, Španije in Slovenije. Slovenski partner v tej družbi je Regionalna razvojna agencija Gorenjske. »Zmanjševanje svetlobne onesnaženosti ugodno vpliva na ohranitev biodiverzitete, trajnostni razvoj zavarovanih območij, pripomore k ohranitvi zdravja prebivalcev, k uporabi sodobnih tehnologij in razvoju trajnostnega turizma,« pove sogovornica o izhodiščih.

Za temno nebo

Svetlobno onesnaževanje je za človeka in naravo enako nevarno kot drugi viri onesnaževanja, s katerimi sodobna civilizacija vse bolj obremenjuje planet – uničevalni odnos do okolja torej seže od morskih globin do neba, do vse močneje osvetljenega neba. Pobuda za Night Light temelji na različnih znanstvenih in statističnih dognanjih o svetlobni onesnaženosti in največjih onesnaževalcih. Kakor povzemajo v gorenjski razvojni agenciji, satelitska slika evropskega nočnega neba kaže, da je vsa celina prekrita s svetlobo: »Več kot 85 odstotkov ozemlja Evropske unije je osvetljenega z umetno svetlobo. Vse manj naravne teme pa negativno vpliva na biotsko raznovrstnost in ekosisteme ter na kakovost narave in okolja. Zato morajo evropske regije okrepiti svoja prizadevanja za zmanjšanje svetlobne onesnaženosti in zaščito območij z naravno temnim nočnim nebom.« Ponekod v Evropi so že razglasili območja temnega neba, Slovenija ga še nima.

Prav zaradi trdnejše povezave med devetimi nacionalnimi skupinami, ki so vključene v projekt Night Light, so v gorenjski razvojni agenciji v sodelovanju s Triglavskim narodnim parkom pripravili mednarodni posvet, kjer so pregledali, kaj so že naredili, in si na delavnicah v Bohinju, na Bledu ter v Kranju izmenjali izkušnje. Imeli so tudi priložnost poslušati domače in tuje strokovnjake, ki se ukvarjajo z vplivi svetlobe in onesnaževanja z njo na človeka ter živo naravo nasploh. »Za nas je pomembno, da smo dobili priporočila, kako bi lahko k preprečevanju svetlobnega onesnaževanja organizirano pristopili v Sloveniji oziroma na Gorenjskem,« pravi Helena Cvenkel.

Po njenih besedah strokovnjaki za različna področja, ki so jih povabili k sodelovanju, ocenjujejo, da bi pri nas merila najbrž izpolnila manjša območja znotraj Triglavskega narodnega parka: »V našem interesu je tudi, da bi preverili možnosti na območju gorskih verig. Potem bi v projektu, v katerega smo vključeni, poskušali priti do rešitev, kako bi vsaj na majhnih območjih dosegli merila za območja temnega neba.« Poskušali bodo pripraviti vsaj začetne korake, pri čemer si obetajo pomoč kolegov iz držav, kjer jim je to že uspelo, recimo na Madžarskem in v Španiji.

Slovenija na svojem ozemlju še nima kotička, ki bi štel za območje temnega neba. Foto Jože Suhadolnik/Delo

Osvetljeni TNP

Za območje Triglavskega narodnega parka, ki zajema približno štiri odstotke slovenskega ozemlja, velja najvišja kategorija varstva narave, s tem pa so povezana tudi pričakovanja, da je kakovost okolja tam višja kot v okolici, pravi vodja oddelek za varstvo narave Andrej Arih: »Dejstvo pa je, da spada tudi Triglavski narodni park med svetlobno onesnažena območja. Znotraj parka so viri zanj praviloma lokalizirani, omejeni so na naselja, ki ležijo na zunanjem robu. Najbolj problematična je javna razsvetljava. Občine na tem območju osvetljevanje javnih površin postopno prilagajajo standardom, ki jih nalaga uredba o omejevanju svetlobnega onesnaževanja iz leta 2007, zato pričakujemo, da se bodo razmere v prihodnjih letih izboljšale.«

Po besedah sogovornika gre pretežno za zamenjavo uličnih svetil, pri katerih uredba zahteva, da mora biti snop svetlobe usmerjen navzdol, tako da se ne razprši v nebo. Posebno vprašanje pa je svetloba, ki na območje parka seva zunaj njegovega območja: »Dejansko v TNP ni koščka, ki ne bi bil obremenjen z umetno svetlobo, ta se širi iz številnih virov na urbanih območjih v okolici. Zavedati se moramo daljinskih vplivov predvsem iz Italije. Padska nižina spada med svetlobno najbolj onesnažena območja v Evropi, ta vpliv je čutiti tudi v parku. Glavno vprašanje je torej, kako doseči, da bi zmanjšali osvetljenost na teh vplivnih območjih in tako dosegli manjšo svetlobno obremenitev parka.«

Težko je konkretno govoriti o posledicah svetlobnega onesnaževanja na zavarovanem območju, dodaja Andrej Arih, a različne študije nedvoumno nakazujejo, kakšne posledice prinaša razlivanje umetne svetlobe iz okolja za človeka kot za naravo: »Za živali je problematično predvsem porušenje njihovega dnevno-nočnega ritma. Najbolj občutljive so nočne živali, tako tiste, ki so fototaktične, se pravi, da jih svetloba privablja, kot tiste, ki bežijo stran od virov svetlobe. Ni pa še bila za območje parka izdelana poglobljena raziskava, s katero bi lahko utemeljevali, kakšen vpliv ima svetlobno onesnaževanje na živali v parku.«

Križe proti Las Vegasu

V društvu Temno nebo, ki deluje deset let, ne spregledajo prav nobenega žarka svetlobe – onesnaževanje z njo nenehno opazujejo, merijo in o njem poročajo, pri tem pa iščejo primere dobre in slabe prakse. Po besedah predsednika društva Andreja Moharja evropski in slovenski predpisi zahtevajo močno pretirano osvetlitev cest in drugih javnih površin, v resnici so napisani po meri industrije razsvetljave, ki hoče izdelati in prodati čim več: »Če občina zaradi razsvetljave naroči projektanta, bo ta rekel, da bo delal po predpisanih standardih. Tako so v občini Tržič vas Križe osvetlili močneje, kot je osvetljena glavna cesta v Las Vegasu, bil sem tam, sam sem izmeril. Če bi recimo Bohinj osvetlili po pravilniku, lahko pričakujemo desetkrat več razsvetljave, kot je ima zdaj.«

Občine zdaj res odstranjujejo ulične svetilke, ki sevajo v nebo, ker morajo po uredbi svetlobo širiti navzdol, dodaja sogovornik, a zvečine nameščajo svetila LED, v katera so vgrajene diode, ki oddajajo modrikasto belo svetlobo, čeprav so na voljo tudi za okolje prijaznejši viri svetlobe: »Nebo je modro zato, ker se svetloba te barve najbolj siplje po atmosferi, se pravi, da modra svetloba povzroča največ svetlobnega onesnaževanja. Takšna svetila so zdaj prav v modi, tako da v večini občin, kjer zaradi uredbe menjajo javno razsvetljavo, nameščajo najbolj škodljivo svetlobo. Kolikor vem, so le v občini Idrija napisali, da morajo biti v javni razsvetljavi natrijeve svetilke.«

V mestu ne bo nič

Klemen Čotar
s fakultete za matematiko in fiziko se ljubiteljsko ukvarja z astronomijo. Kako je gledati v zvezde sredi Ljubljane? »Iz središča ne moremo narediti nič, mesto je preveč svetlobno onesnaženo, v dobrem vremenu vidimo le nekaj najsvetlejših zvezd.« Drugače pogled seže le do svetlobe, ki se razliva nad mestom: »Problem je v javni razsvetljavi, preveč je je in napačno je postavljena. Res so večino svetilk zamenjali, tako da žarometi svetijo navzdol. Problem pa je, da so veliko močnejši. Rešitev bi bile rumene LED-svetilke, ne sedanje belomodre, a rumene imajo trenutno še toliko manjši izkoristek, da jih za javno razsvetljavo nočejo postavljati.« Ljubiteljski astronomi morajo vsaj do Zaplane ali Medvedjega Brda, pravi, dobra lokacija blizu Ljubljane je tudi Kurešček: »Od tam sicer dobro vidimo Ljubljano, ampak nebo tam ni več tako zelo onesnaženo.«

V društvu Temno nebo si prizadevajo za ohranitev naravnega temnega neba, »kakršnega smo podedovali od prednikov in je naša kulturna dediščina«. Svetloba se širi na velikanske razdalje, poudarja predsednik Mohar: »Skoraj iz Milana jo vidimo nad Triglavskim narodnim parkom, a ta je šibka. Reševati moramo probleme, ki so blizu, kar zadeva zavarovano območje parka, predvsem Gorenjsko v celoti, ta je glavni vir svetlobnega onesnaževanja.« Svetloba nam uničuje spanec, dodaja sogovornik in svetuje: »Razmislite, koliko ur presedite ponoči za računalnikom.« Sam si na dolgi poti z avtomobilom vedno poišče temno zatočišče, kjer si odpočije. Svetlobe iz novoletnega okrasja na ulici pa ne šteje med vire, ki bi nas ogrožali.

Prijavi sovražni govor