Ko v enem letu napolniš le en smetnjak

Koncept zero waste (ZW) ima tudi v Sloveniji privržence: raste število članov na družbenih omrežjih na to temo, pa tudi število trgovin
Objavljeno
26. januar 2018 16.03
Jana Zupančič Grašič
Jana Zupančič Grašič
Koncept zero waste (ZW) ima tudi v Sloveniji privržence, in če je soditi po vedno novih članih na družbenih omrežjih, na katerih podajajo nasvete in spodbujajo k načinu življenja z vedno manj odpadki, ter številu trgovin, ki omogočajo nakup vsaj dela svoje ponudbe brez embalaže oz. v prineseno embalažo, se ta ideja vztrajno širi. Začeli so se odzivati tudi veletrgovci, na poti do ZW je že nekaj občin in tudi slovenski hotel, po drugi strani pa imamo še vedno velik osnovni problem – s plastičnimi vrečkami.

Koncept manj je več zagovarja več kakovosti, več prihrankov in manj odpadkov na način, da se s popravilom, izmenjavo ali izposojo predmetov izognemo nakupu novega izdelka in s tem predmetom podarimo novo življenje, če se nakupu ne moremo izogniti, pa izberemo izdelke s čim manj embalaže. Ponovna uporaba ima tako vsekakor prednost pred recikliranjem, saj pomeni prihranek naravnih virov in denarja. Koliko ljudi v Sloveniji sledi temu vodilu in brez embalaže nakupuje tudi živila, ni znano, a če sklepamo po facebook strani Dom brez odpadkov, ki sta jo pred dobrima dvema letoma postavili sestri Maja in Lena A. Nagode, je takih kar nekaj, saj šteje skoraj 4700 članov, medtem ko FB Zero Waste Slovenija z bolj strokovnimi objavami sledi nekaj več kot 1500 ljudi.

Maja Nagode je ena bolj znanih zerowasterk v Sloveniji, saj je med prvimi začela uvajati ta koncept v svoje in življenje svoje družine. Tak koncept pili od konca leta 2015 in zdaj v letu dni proizvedejo za manj kot zabojnik mešanih odpadkov, saj skoraj ne kupujejo več stvari v embalaži. Zato pa ob načrtovanih jedilnikih nabirajo pridelke na vrtu, kupujejo pri lokalnih ponudnikih in v trgovinah, kjer si je mogoče živila naložiti ali natočiti v lastno embalažo, Maja kuha, vlaga in peče, sama izdeluje tudi čistila, mila in pralni prašek. Najprej pa je dodobra spraznila omare – s stvarmi in oblačili. A ko se je pred šestimi leti, ko se je rodil njen prvi sin, odločila, da bo uporabljala pralne plenice, še ni vedela, da je to tudi eden pomembnejših korakov do ZW.

Šele nekaj let pozneje sta namreč s sestro, obe zaposleni v domačem podjetju, ki izdeluje tudi točilne in prodajne avtomate (mleko-, vino-, oljemate … zdaj nepogrešljive v ZW-trgovinah), prek sodelovanja s tujimi podjetji izvedeli za trgovine brez embalaže in koncept ZW. In ga s pomočjo »zero waste biblije«, knjige Bee Johnson, nemudoma začeli vpeljevati v svoje življenje, že kmalu pa ustanovili še FB Dom brez odpadkov. Tam lahko s svojimi izkušnjami in nasveti sodeluje vsak uporabnik in »glede na tematiko je skoraj 5000 članov res veliko«, je povedala Maja.

Je pa takšnih, ki živijo ZW v največji mogoči meri – »o sebi pogosto slišim, da že malo pretiravam«, pove v smehu –, pri nas za zdaj manj kot deset, a vsaka poteza šteje. »Lastna vreča, nakup radenske ali piva v povratni steklenici in ne plastenki … Sicer pa pri zero waste ne gre le za zmanjševanje embalaže, ampak življenje, usmerjeno k zmanjševanju tistega, kar je za človeka in okolje škodljivo: odpadki, meso, nakupovanje ... Pa še manj te stane!«

Tako odgovarja na pogost pomislek, da si to lahko privoščijo le ljudje, ki imajo veliko časa in denarja. »Jaz trdim ravno nasprotno: ko se namreč odpoveš trgovinskim zadevam, res občutno zmanjšaš porabo – zdaj grem z lahkoto mimo piškotov, paštet in druge pakirane hrane, doma pa si iz nakupljenih sestavin pripravimo veliko bolj okusno in zdravo hrano. In če načrtuješ obroke, kupiš toliko, kot potrebuješ, tako da nimaš niti zavržkov hrane.«


Maja Nagode v vrhniškem Depoju, trgovini z rabljenimi in preoblikovanimi predmeti ter točilno napravo za točenje ekoloških čistil v povratno embalažo. Foto Jože Suhadolnik

(Neuspešna) bitka s plastiko


Prizna, da je kdaj naporno, a se trudi predvsem zaradi otrok. »Nenehno se izgovarjamo na pomanjkanje časa, a ko bo res zaškripalo in bomo ugotovili, da smo s potratnim načinom življenja uničili planet, od katerega je odvisno naše preživetje, bo res že prepozno. A dokler ni prehudo, je težko zlesti iz območja udobja.« Na tem področju si zato želi več ozaveščanja, zlasti v vrtcih in šolah. »Otroci večinoma vedo, kako zelo plastika škoduje okolju, tega, kako bi lahko zmanjšali njeno uporabo, pa ne izvedo. A treba je podati tudi rešitev.«

To sama pogosto počne na predavanjih, vabijo jo na vse konce, »in vidim, da ljudje res ne vedo, kje bi začeli. Zlasti starejši so me negativno presenetili, ko so tako zlahka pozabili, da so nekdaj pravzaprav živeli popolnoma brez embalaže …« Razlike med ljudmi so res velike: medtem ko nekateri uporabljajo lesene zobne ščetke, pralne higienske vložke in se izogibajo vsakršni plastiki, se ponekod kopičijo izdelki v več slojih embalaže (zobne kreme v tubi v kartonski škatli, čajne vrečke, pakirane vsaka posebej ...), uveljavlja se praksa zavijanja mokrih dežnikov po nakupovalnih središčih, poraba več plastičnih vrečk naenkrat na avtomatskih blagajnah ...

Majo Nagode moti ravno to, da v Sloveniji ni toliko poguma kot v Italiji, kjer so že leta 2011 prepovedali plastične nosilne vrečke. Pri nas, kot je znano, jih ne bodo ukinili, jih bodo pa s 1. januarjem prihodnje leto začeli zaračunavati, medtem ko zelo lahke plastične nosilne vrečke za sveža, nepakirana živila ostajajo, in to brezplačno. V Italiji zahtevajo biorazgradljive, a jih mora plačati kupec, ob tem pa po novem ne dovolijo, da bi v trgovino prišel s svojo vrečko, češ da to ni higienično, čemur so se ljudje že uprli.

Se pa, če bo navada prinašanja lastne embalaže postala bolj množična, utegne žuganje glede higiene začeti tudi pri nas. Nekatere kmete, ki so prodajali mleko ali domače sokove v vračljivih steklenicah, so inšpekcijske službe opozorile, da si morajo nabaviti aparat za ustrezno pranje steklenic ali pa prodajati v plastenkah za enkratno uporabo. In ker je plastika poceni …

Seznam se daljša

Število trgovin in ponudnikov, ki omogočajo »nabiralniške« nakupe z lastno embalažo, vendarle vztrajno raste: samo v Ljubljani jih je skoraj 40, vznikajo tudi drugod. Mojca Bernik je avgusta lani odprla Moj svet, čist planet, prvo trgovino po ZW-načelih na Goriškem, kjer so na voljo ekološka čistila za točenje, naravne dišave ter trda mila in šamponi, pasji briketi v rinfuzi, izdelki iz naravnih materialov in oblačila iz druge roke. Po štirih mesecih delovanja ni preveč zadovoljna. Eden od razlogov za premajhen obisk je, »da se koncept zero waste začne običajno s hrano, ki pa je jaz ne ponujam, poleg tega se mi zdi, da se ljudje bojijo, da bi porabili preveč časa, če bi brez embalaže nabavljali na različnih koncih, zato gredo raje po vse skupaj v supermarket.« Tudi sama občasno predava in ozavešča prek FB-strani Življenje brez plastike. »Tudi v trgovini vidim, da ljudje niso seznanjeni z nevarnostmi plastike in prihajajo tudi z embalažo iz plastike, ki je zgolj za enkratno uporabo in zelo strupena.«

So se pa »zbudili« nekateri veletrgovci: Lecrerc je svojo »razsuto« ponudbo približno 50 bio živil razširil še na testenine in riž, nameravajo jo še povečati. Sicer pa Snaga in Mestna občina Ljubljana že dve leti načrtujeta odprtje trgovine z izključno izdelki brez embalaže, skupaj s trajnostno naravnanim lokalom in knjižnico reči v središču Ljubljane, a še nista našli ustreznih prostorov po sprejemljivi ceni. »Snagina dolgoročna strategija je spreminjati potrošniške vzorce tako, da postanemo bolj kritični in odgovorni potrošniki. Te teme so zato tudi pomemben del vsakega obiska šole, vrtca …  Lani je bilo tako v Snagin interaktivni program vključenih blizu tri tisoč predšolskih otrok, šolarjev in dijakov.«

Vzpostavitev infrastrukture, ki bo ponujala boljše nakupovalne izbire in omogočala preprečevanje nastajanja odpadkov ter ponovno uporabo v praksi, je zato ključnega pomena, so prepričani v največjem slovenskem komunalnem podjetju, ki bo načrt uresničevalo v več fazah. Letos načrtujejo odprtje poslovalnice v Centru ponovne uporabe na Povšetovi, kjer bo na voljo deset tekočih izdelkov, na osrednji tržnici pa bodo ponudbo tekočih izdelkov razširili še s prodajo živil v razsutem stanju.