Med planiškimi navijači: Kocine ti gredo vedno pokonci

Tradicija obiskovanja planiških tekmovanj se prenaša iz roda v rod.

Sun, 20.03.2016, 09:00

Planica – »Nordijski center Planica je zdaj najlepši zimskošportni center na svetu. Vzdušje pa je bilo tu vedno enkratno in tudi letos je,« je dejal Miran Frelih iz Trbovelj, ki se kot pogost obiskovalec planiških tekmovanj spominja celo rekordnih skokov Jiřija Raške in Manfreda Wolfa, ki sta se leta 1969 v Planici borila za rekordne daljave.

»Letos je ogromno slovenskih zastav; ne spomnim se, da bi jih že bilo kdaj toliko,« je dejal Frelih, ki je v družbi kolegov spremljal včerajšnje tekmovanje. V Planici je nastala lepa tradicija, s katero se ne more meriti nobeno podobno športno središče, meni in doda, da se obiskovanje planiških tekmovanj pri Slovencih prenaša iz roda v rod. V preteklih letih so ljudje v Planico vozili svoje otroke, da bi jo spoznali in občutili neponovljivo vzdušje, zdaj ti prihajajo brez njih, že odrasli. Trajen spomin na Planico – klobuk z našitki in značkami s skakalnih tekmovanj pa tudi s smučarskih tekmovanj z Vitranca – Freliha še spremlja.

»Seveda ne podpiramo le naših, ampak vse skakalce, ki tekmujejo na letalnici, saj morajo biti res pogumni,« je o privlačnosti planiških tekmovanj in razlogih za redno obiskovanje povedal sogovornik in priznal, da mu gredo zlasti ob nastopih naših tekmovalcev, bučni podpori tisočev navijačev, ob brezštevilnih plapolajočih slovenskih nacionalnih zastavah »kocine pokonci«. Vzdušje v Planici je bilo vsako leto podobno zanosno, je dodal izkušeni obiskovalec planiških tekmovanj.

Zvesti planiški navijač Miran Frelih iz Trbovelj. Foto: Blaž Račič

Tudi včeraj, ko so organizatorji v Planici našteli 32.500 gledalcev, je bilo primerljivo z vzdušjem izpred 50 let, pa čeprav takrat še ni prišlo toliko gledalcev. Takrat so se ljudje v Planico vozili še z vlaki. Tudi trboveljski knapi so hodili, se spominja Frelihova kolegica, ki je ugotovila še, da so bili obiskovalci takrat precej bolj skromni kot danes, saj so knapi za malico dobili le pol klobase, tudi gostinska ponudba je bila precej bolj omejena.

Kot navijači, ki že dolga leta hodijo v Planico, so se za obisk posebej pripravili, s seboj pa so vzeli med drugim daljnogled. Oči že nekoliko pešajo, do panoja z objavljenimi dosežki športnikov je nekoliko predaleč. Zaradi bučnega navijanja (ponekod pa tudi zaradi prešibkega ozvočenja) je bilo namreč večkrat povsem nemogoče slišati uradnega napovedovalca, zato marsikateri navijač niti ni vedel, kakšne rezultate so dosegli tekmovalci. A je bila družba iz Trbovelj na to pripravljena, Frelihov kolega pa jo je redno obveščal o dosežkih.

In zakaj je Planica tako posebna, zakaj je tako privlačna za tisoče navijačev, ki prihajajo vsako leto, in zakaj je ena redkih, če ne celo edina točka, ki povezuje tako rekoč vse Slovence, da tukaj dosegamo neponovljivo enotnost? »Zato, ker se v Planici ne pogovarjamo o politiki,« je razložil Frelih, ki vrhunec planiškega rajanja pričakuje danes, ko bo Peter Prevc dvignil v zrak kristalni globus kot najboljši smučarski skakalec na svetu.

Prijavi sovražni govor