Na kongres o konoplji prihajajo celo Indijci

V Lendavi se je danes začel tretji svetovni kongres o konoplji. Potekalo bo tudi ocenjevanje tehničnih in kulinaričnih inovacij.

sob, 23.08.2014, 18:00

Pridelava industrijske konoplje v Sloveniji zadnjih nekaj let skokovito narašča. Leta 2011 je bilo z njo zasejanih le 46 hektarjev polj, leto pozneje 100 hektarjev, lani so jo pridelovalci posejali na 200 hektarjih, letos pa raste že na 500 hektarjih polj. Za zdaj pri nas uporabljajo predvsem njeno seme za stiskanje olja ali v druge prehranske namene, različne oblike uporabe stebel in listov pa so šele v razvoju.

Lendava, Gornja Radgona – Z današnjim drugim Zeliščnim forumom Republike Slovenije v sklopu letošnjega kmetijsko-živilskega sejma AGRA v Gornji Radgoni se je začel tudi tretji Svetovni kongres o konoplji, ki se bo z različnimi dogodki, delavnicami in predavanji do četrtka nadaljeval v Lendavi.

Paul Benhaim, Anglež, ki že dobro desetletje živi v Avstraliji, pred tem pa je obredel ves svet, bo po besedah direktorice kongresa Majde Robič glavna zvezda letošnjega kongresa. Benhaim se s prehransko in tehnološko uporabo industrijske konoplje na različne načine ukvarja že četrt stoletja. V rodni Angliji je iz prepričanja o hranilni in zdravilni vrednosti semen konoplje pred slabimi dvajsetimi leti začel proizvodnjo prvega komercialnega prehranskega izdelka iz konoplje v Evropi. Ploščice iz konopljinih semen, ki si jih je zamislil sam, je dal izdelovati pri pekih in jih pod različnimi komercialnimi imeni razširil po Evropi in svetu. Pozneje se je v Angliji in Avstraliji ukvarjal z inovacijami na različnih področjih uporabe konoplje od prehrane do gradnje hiš, izdelovanja biorazgradljivih plastičnih materialov in papirja pa do uporabe konoplje v kozmetiki ali kot energenta in je o tem napisal deset knjig. Zdaj vodi podjetje Hemp Foods Australia in Hemp Farm in se še vedno ukvarja z inovacijami ter promocijo konoplje. Na kongresu v Lendavi bo v ponedeljek in v torek vodil dve delavnici.

Predavatelji z vsega sveta

Seveda pa Benhaim ne bo edini zanimiv predavatelj kongresa, ki postopoma postaja znan in priznan tudi v Sloveniji. Agronomka Hana Gabrielova iz Češke je specialistka za ekološko in alternativno kmetijstvo in je v svoji domovini svetovalka za ekološko kmetovanje ter pridelavo konoplje. Udeležencem kongresa bo govorila o svojih izkušnjah in dognanjih pri žetvi cvetov konoplje. Esther Molenwijk iz Nizozemske bo predstavila nizozemsko pobudo za pospeševanje razvoja pridelave in predelave industrijske konoplje, o pojavljanju konoplje v medijih in v javnosti bo govoril Anglež Steve Danks, o uporabi indijske konoplje v medicinske namene bo spregovoril zdravnik iz Oregona Alex Rogers, Paul Hartmann pa bo predstavil ameriške, posebno kalifornijske izkušnje s pridelovanjem konoplje. V tridnevnem strokovnem programu kongresa bo sodelovalo še nekaj tujcev, seveda pa ne bodo manjkali niti domači strokovnjaki, kot so inovator in izdelovalec gradbenih materialov iz konoplje Borut Šket, arhitekt Sani Okretič, Maja Klemen Cokan iz Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije in drugi.

Strokovni program predavanj in delavnic bo letos tudi edini plačljivi del kongresa, poudarja Majda Robič, saj so organizatorji spoznali, da vstopnina bolj odganja kot privablja obiskovalce. »Žal bo vsaj strokovni del moral ostati plačljiv, da bomo lahko predavateljem, ki prihajajo s skoraj vsega sveta, poravnali vsaj potne stroške. Vse preostalo delo je tako ali tako v glavnem brezplačno in prostovoljno.«

Tako je bil brezplačen že današnji Zeliščni forum na sejmu Agra, na katerem so različni domači strokovnjaki govorili o zeliščarstvu kot priložnosti in alternativi v slovenskem socialnem podjetništvu in ekološkem kmetijstvu. In zakaj Zeliščni forum v sklopu kongresa o konoplji? »Zato ker je konoplja za nas predvsem zdravilna rastlina in šele potem vse drugo,« pravi Robičeva in obenem napoveduje začetek proizvodnje pripravka z vsebnostjo CBD iz industrijske konoplje, ki ga bo še to jesen z njihovim sodelovanjem začel proizvajati murskosoboški Galex. CBD – canabidiol – je učinkovina, ki jo pridobivajo iz listov in cvetov industrijske konoplje in nima psihotropnih učinkov kot THC, po trditvah raziskovalcev in proizvajalcev pa podobno blagodejno vpliva na bolnike z rakom, alzheimerjevo boleznijo in nekaterimi drugimi boleznimi. V svetu se že pojavljajo komercialne različice tega naravnega pripravka, v Sloveniji pa ga bodo izdelovali po recepturah Nika Wagenererja iz Luksemburga, ki bo prav tako sodeloval na kongresu.

Slovenske inovacije

Del kongresnega dogajanja bo tudi tekmovanje inovacij na področju tehnologije, povezane s konopljo, in na področju hrane iz konoplje. Letos so organizatorji dobili že petnajst prijav, kar je pet več kot lani. Med prijavljenimi inovacijami je na primer slovenski biodizel iz konoplje, posebne konstrukcije hiš iz konoplje, zidaki, kompost iz konoplje, brezglutenski prehranski izdelki iz konoplje, novi načini mrežne prodaje izdelkov iz konoplje ... Poleg tekmovanja in nagrad pa organizatorji kongresa za razvoj inovacij in tehnologij na tem področju skrbijo tudi v povezavi s Tehnološkim parkom Pomurja in Tehnološkim parkom Varaždin, prek katerih se bodo z več projekti aktivno prijavljali na razpise za evropska razvojna sredstva. V slovensko-italijanski navezi je tako že skoraj do konca razvit manjši stroj za žetev konoplje v obliki traktorskega priključka, dostopnega tudi manjšim pridelovalcem, ki ga razvija Valerio Zucchini iz Italije. Ker stroj še ni zrel za javno predstavitev, bodo v sklopu kongresa v torek, 26. avgusta, na poljih na obrobju Lendave pripravili prikaz tradicionalne žetve konoplje.

Poleg tega bo vse dni kongresa na Dvojezični srednji šoli Lendava tudi tržnica izdelkov iz konoplje, ob večerih pa projekcije filmov Filmskega festivala Svetovnega kongresa o konoplji 2014.

Za konec nas je zanimalo še, kako je kongres obiskan. »Prvo leto je bila udeležba obiskovalcev porazna, lani, na drugem kongresu, se nas je zbralo okrog 150, za letos pa pričakujemo več obiska predvsem domačih obiskovalcev,« pravi Majda Robič. Doslej so namreč zanimanje za kongres pokazali predvsem tujci – prišli so iz Litve, Latvije, Rusije, celo iz Indije, le domačinov je bilo vedno bolj malo. Malo verjetno zaradi vstopnine, malo pa zato, ker je uradni jezik kongresa angleščina, brez prevodov.

Prijavi sovražni govor