Največji reveži so prekarci in propadli obrtniki

Največ bolnikov, ki potrebujejo brezplačno pomoč, je v Mariboru in Ljubljani, kjer so prvi orali ledino na tem področju.
Objavljeno
02. marec 2018 14.35
Brezplačna ambulanta Mislejeva Ljubljana 06.10.2014 foto:Igor Mali
Helena Kocmur
Helena Kocmur

Mreža pro bono ambulant za ljudi brez zdravstvenega zavarovanja se iz leta v leto širi. Poleg Ljubljane in Maribora, ki imata najdaljšo tradicijo brezplačnega zdravstva, so takšne ambulante odprli tudi v Novi Gorici, Kopru, Kranju in še ponekod. Največ bolnikov, odrinjenih na družbeni rob, ki potrebujejo brezplačno pomoč in nasvete, je še vedno v Mariboru, kjer imajo tudi sodobno opremljeno pro bono zobozdravstveno ordinacijo, in v Ljubljani, kjer so orali ledino na tem področju.

Ljubljansko ambulanto za ljudi brez zdravstvenega sodelovanja, ki jo že 16. leto vodi že kar legendarni Aleksander Doplihar, v njej pa brez plačila sodeluje še 27 zdravnikov, sta v sodelovanju z MOL ustanovila Karitas in Slovenska filantropija, zdaj pa sodelujejo predvsem s Filantropijo in Rdečim križem, ki sta na zadnjem razpisu ministrstva za zdravje pridobila tudi sredstva za delovanje ambulante. Še vedno pa, pravi Doplihar, jim veliko oblačil in druge opreme za ljudi, ki prihajajo k njim pomoč, prispeva Slovenska Karitas, zdravila in medicinske pripomočke ves čas prinašajo tudi dobri ljudje.

V ljubljanski ambulanti, ki deluje na Mislejevi ulici, ima zdravstveni karton približno 850 stalnih pacientov, ki redno prihajajo že nekaj let, približno 600 ali 700 bolnikov pa obišče ambulanto enkrat ali dvakrat na leto, nam razloži Doplihar. To so največkrat tujci, ki potujejo skozi Slovenijo in na poti zbolijo. Med njimi so tudi migranti in tuji študentje. Največji problem, opaža zdravnik, pa so ljudje, ki v Sloveniji bivajo že dolgo, a za to nimajo dovoljenja, so brez dela, pokojnin in so tako tudi brez zdravstvenega zavarovanja.

»Takih je vsaj 30.000, med njimi so reveži brez ali z nizkimi dohodki, klošarji, Romi in predvsem propadli obrtniki, ki jim država ne pomaga urediti njihovega položaja,« je kritičen zdravnik. Med tistimi, ki prihajajo k njim, je veliko kroničnih bolnikov, ljudi z želodčnimi težavami in težavami s srcem, pa tudi takšnih, ki imajo zaradi kritičnih socialnih razmer psihične težave, verižno kadijo, čezmerno uživajo alkohol, ki preprosto »ne zmorejo več. V Sloveniji jih je vse več, tudi med upokojenci, ki imajo tako uborne pokojnine, da si ne morejo doplačevati dragih zdravil. Zdravljenje je namreč pri nas vse dražje in videti je, da bo amerikanizacija povsem uničila naš zdravstveni sistem,« opozarja sogovornik. V njegovi ambulanti jim brezplačno priskočijo na pomoč tudi psihologi in psihiatri, da jim pomagajo prebroditi psihične težave in »jih odvračajo od samomora«.


Aleksander Doplihar, dolgoletni vodja ljubljanske pro bono ambulante. Foto: Tomi Lombar/Delo

Težave v Novi Gorici

Da je največ ljudi brez zdravstvenega zavarovanja ravno med prekarnimi delavci oziroma espejevci, ki zaradi nizkih dohodkov ne zmorejo plačati prispevkov, nam pove tudi odvetnica Ana Jug, soustanoviteljica pro bono ambulante v Novi Gorici, ki sprejema bolnike iz 13 občin. Ambulanta te dni praznuje drugo obletnico delovanja, ustanovila pa jo je verska skupnost Čezvesoljne zombi cerkve blaženega zvonjenja, »kjer smo se dogovorili, da bomo delali dobro«.

Kakor pravi Jugova, ima po nekaterih ocenah v Sloveniji blokirano zdravstveno kartico od 16.000 do 18.000 ljudi. Medtem ko za brezdomce plačuje zdravstveno zavarovanje občina, so ljudje, ki zaradi prenizkih dohodkov ne morejo plačati prispevkov v zdravstveno blagajno, povsem brez pomoči, opozarja. »Samo v občini Nova Gorica ima po podatkih Dursa na mesec 600 ljudi blokirano kartico, največkrat zaradi nakopičenih neplačanih prispevkov, tudi za zdravstveno zavarovanje,« pove Jugova. Največ med njimi je prekarcev, espejevcev, ki jim delodajalci plačajo toliko, da ne morejo preživeti. Ti so tudi najpogostejši obiskovalci njihove ambulante. »Človek ne bi verjel, da toliko ljudi ne more k zdravniku,« pravi odvetnica. Čeprav finančna uprava dolgove prek sodišča potem izterja, celo z rubežem hiš in stanovanj, ti ljudje ves ta čas nimajo zavarovanja, kar je »skrajno nekorektno«.

Prav zdaj, denimo, Jugova na sodišču zastopa nekdanjega podjetnika, ki se mu je zaradi neplačanih prispevkov nabralo za 20.000 evrov dolga. Zaradi tega je imel več let blokirano kartico zdravstvenega zavarovanja in ni mogel dostopati do storitev, kljub temu pa mu država rubi hišo. »Bil je gradbenik in v krizi se mu je sesulo podjetje. Ker je najprej poplačal dolgove, mu ni ostalo za prispevke,« opiše primer odvetnica. Človek brez zdravstvenega zavarovanja ima onemogočen dostop do uporabe javnega zdravstvenega sistema, izjema so le urgentna stanja, ki jih prepozna urgentni zdravnik. »Ko je bolna oseba zdravstveno stabilizirana in preide v akutno obravnavo na oddelek, je zdravljenje spet plačljivo.«

Njihova ambulanta na Bidovčevi ulici je praviloma odprta enkrat na teden – vsak četrtek od 15. do 19. ure –, ko sprejema zdravnik Marijan Lazar, a se je treba na pregled naročiti. »Pri nas zdravnik ne napiše recepta, ampak odpre omaro in da zdravila, ki jih prinašajo ljudje,« izvemo, pa tudi to, da k njim prihajajo mnogi ljudje s psihičnimi težavami, ki so se porodile iz nemogočih socialnih razmer, kronični bolniki in upokojenci, ki zaradi revščine nimajo denarja za doplačilo zdravil.

Ko gre za nujne zadeve, pa lahko bolniki pokličejo po telefonu tudi zunaj obratovanja, pravi Jugova, ogorčena, ker jim ministrstvo za zdravje v dveh letih delovanja ni potrdilo statusa humanitarne organizacije, zaradi česar se ne morejo prijaviti na razpise za sofinanciranje. Po vsem sodeč, trdi, je njihova ambulanta trn v peti odločevalcev na ministrstvu za zdravje. Potem ko so skoraj leto dni odklanjali njihovo vlogo in zahtevali vedno nova in nova dokazila, so konec lanskega marca vendarle dobili zavrnilni sklep, da so lahko vložili tožbo na upravno sodišče.
»Vmes so nam celo predlagali, naj se priključimo Karitas, ki deluje v sklopu RKC, češ da bomo potem lažje dobili sredstva,« trdi Jugova. Zavrnili so jih potem z obrazložitvijo, da njihova ustanova Hiša dobrot, prek katere deluje pro bono ambulanta, ni bila ustanovljena v tujini po tujem pravu, da ni povezana z mednarodnimi organizacijami, ustanovljenimi po mednarodnem pravu, kot je denimo Karitas, ki je članica mednarodne Karitas s sedežem v Rimu in evropske Karitas v Bruslju.

V Kranju manj revnih?

Tudi v Kranju so po zgledu drugih večjih mest pred letom dni odprli pro bono ambulanto, poimenovali pa so jo Fajdigova ambulanta, po znanem kranjskem zdravniku Božidarju Fajdigi. »Bil je odličen zdravnik, kranjska legenda, deloval je v obeh svetovnih vojnah, svojo zdravniško delo pa v povojnih časih nadaljeval z ambulanto v središču mesta Kranja. V marsičem je poosebljal vrednote, iz katerih izhaja tudi ideja o brezplačni ambulanti. To so nesebičnost, strokovnost, pripravljenost pomagati tudi tistim brez sredstev, ljudskost in dostopnost,« razlagajo ustanovitelji na svoji spletni strani. »Ambulanto smo odprli 6. marca lani, torej prihodnji teden praznujemo eno leto delovanja,« razloži Tomaž Krišelj, vodja projekta. Ambulanto so, pravi, ustanovili za brezplačno zdravstveno pomoč osebam, ki iz kakršnega koli razloga nimajo urejenega zavarovanja. Vendar so, priznavajo, pričakovali veliko večji obisk, saj je lani prišlo le 60 ljudi. »Menimo, da jih veliko za možnost brezplačne pomoči sploh še ne ve, najbrž pa na zmanjšanje deleža ljudi brez zavarovanja vplivata tudi gospodarska rast in zmanjšanje brezposelnosti.«

Glede na dokaj majhno število obiskov v Kranju stežka ugotavljajo, zaradi katerih razlogov njihovi pacienti nimajo plačanega zdravstvenega zavarovanja. »Nekaj je med njimi seveda tudi espejevcev, ki ne zmorejo več plačevati prispevkov, potem so tu še brezposelni in tuji državljani. Brezdomcev v naši ambulanti do zdaj ni bilo,« pravi Krišelj. Najpogosteje sprejemajo bolnike s kroničnimi boleznimi, poškodbami in akutnimi vnetji dihal. Zdravnik vsakega pregleda, po potrebi napoti v laboratorij in k specialistu ali predpiše zdravila.

Fajdigova pro bono ambulanta je sicer nasproti službe nujne pomoči Zdravstvenega doma Kranj (Gosposvetska ulica 9), odprta pa je vsak torek od 15. do 19. ure. V njej izmenično delajo trije upokojeni zdravniki splošne oz. družinske medicine – Peter Štular, Ana Teran in Nevenka Milakovič Perčič. Vsi pri projektu sodelujejo povsem brezplačno, tako kot še dve medicinski sestri. »Občasno nam pomaga tudi farmacevtka, saj nam ljudje prinesejo veliko zdravil in sanitetnega materiala, za kar se jim še posebej zahvaljujemo,« pojasnjuje Krišelj.

Tudi ta ambulanta še nima statusa dobrodelne organizacije – vlogo zanj bodo na ministrstvo za zdravje vložili prihodnji mesec, ko bodo izpolnili enega od obveznih kriterijev, enoletno delovanje –, zaradi česar projekta nihče ne sofinancira. »Dobimo nekaj donatorskih sredstev, ampak tega res ni veliko. Največ zdravil, sanitetnega materiala in drugih medicinskih pripomočkov, ki jih zbiramo vsak torek od 15. do 19. ure, nam prinesejo ljudje. Vsem se za pomoč zahvaljujemo,« razlagajo fajdigovci, ki so hvaležni tudi za brezplačni najem prostorov, ki jim ga je omogočilo Osnovno zdravstvo Gorenjske, in za veliko pomoč Zdravstvenega doma Kranj. »Dobro sodelujemo tudi z Gorenjskimi lekarnami in kranjskim domom upokojencev,« še pove Krišelj.