Nedelova svetovalnica: Najin dom je kot hladilnica
sre, 23.03.2016, 09:00
Nedelova svetovalnica: Najin dom je kot hladilnica
Tri tedne je, odkar je najina komunikacija le tisto najnujnejše, piše bralka. Kam pelje njeno razmerje? Svetuje Nedelov svetovalec Izidor Gašperlin.

Tako sem že osamljena, da sem se odločila še tukaj poiskati pomoč. S partnerjem sva skupaj štiri leta. Na začetku je bilo vse super, ali pa mogoče tudi ne, vendar takrat tega ne vidiš, ker si zaljubljen. Opažam, da postajam vedno bolj negotova, črnogleda, redko se smejim ... Moj partner se na to sploh ne ozira, ne briga ga, kako se počutim, da sem skoraj ves dan sama doma ... Brezposelna sem že več kot šest mesecev in do zdaj sem imela vedno kaj početi.

Doma ne živim že od 18. leta in sem vajena skrbeti sama za sebe, urejati stvari ... Kaj me tako zelo moti? Ali smo ženske na tem svetu res samo zato, da kuhamo, peremo, pospravljamo in jih potem še ujčkamo. Nič od tega mi ni težko, ampak da se partner nikoli ne spomni nič narediti sam ali kaj spremeniti ... Mu je težko razumeti, da nisem ravno v dobrem življenjskem obdobju? Tri tedne je, odkar je najina komunikacija le tisto najnujnejše. Zdaj se mi vedno bolj dozdeva, da sem jaz tista, ki drži zvezo skupaj. Moj partner prihaja iz družine, kjer ni bilo komunikacije, oče alkoholik, mati pretirano gospodovalna. Ampak ni moja naloga, da ga učim veščin komunikacije pri 33 letih, ali pač? Saj v družbi je zelo komunikativen, ko gre za razodevanje svojih občutkov, je pa en sam velik mrk. Jaz si želim več pogovora. O pravih, zrelih medsebojnih odnosih nimam pojma, kajti tudi sama nisem odrasla v družini, ki bi bila perfektna. Mami je veliko časa preživela z nami, oče pa je imel vedno kakšne druge opravke. Zdaj se mi dogaja isto, veliko sem sama. On pa ima hobije, mamo, ki ji nadomešča moža, osamljeno babico ... Za vse druge zna poskrbeti, pri meni pa je samoumevno, da je tako, kot je. Ko pridem domov, je, kot da bi prišla v hladilnico. On za računalnikom, ali ga ni ali pa spi. Kako naj se s takim človekom sploh kaj pogovorim? V očeh drugih je vedno oh in ah, nihče pa ne ve, da je zelo zelo slab partner. Marija

Napisali ste, da je vaš partner »zelo, zelo slab«. Kakšno mnenje imate o sebi kot partnerki? Je lahko dober partner nekdo, ki ni sposoben poskrbeti zase?! Če uporabim vaš stavek: ali je naloga vašega partnerja, da vas pri vaših letih uči družabnosti, samozavesti, odgovornosti zase in svoje življenje ter sposobnosti, da si ga osmislite sami? Kot že velikokrat bom tudi zdaj napisal, da je debata o tem, kdo je dober in kdo je slab, povsem odveč, predvsem pa nekoristna. Vaš partner se, če sledimo temu, kar pišete, ne zna pogovarjati o čustvih, vam pa gre v nasprotju z njim precej slabše v skrbi in odgovornosti zase. Zakaj bi bila ena »napaka« hujša od druge?

Toliko ste opisali o vajinih izvornih družinah, da se lahko vidi, da se vama ponavlja zgodovina. Kot vsem parom, to ni naključje. Zato sta prišla skupaj in oba sta počela prav vse, da se je to ponovilo. Zakaj? Zato, da se bosta v enaki situaciji naučila ravnati drugače. Da si bosta tako počasi začela dajati, kar sta nekoč najbolj pogrešala. Da bosta na ta način dopolnjevala svojo osebno rast. Druge preprostejše poti, kaže, pač ni. Konkretnih nasvetov, kaj in kako bosta naredila, da vama bo uspelo, vam ne morem dati. Lahko pa poskušam razmišljati o tistih lastnostih vašega partnerja, ki vas najbolj motijo. Je mogoče, da on »zna poskrbeti za vse druge, samo za vas ne«, ker vi že ves čas izžarevate in dajete vtis, da vse zmorete sami in da pri tem nikogar ne potrebujete? Od 18. leta že skrbite zase in na to ste ponosni. Znate sploh odkrito in jasno pokazati svojo šibkost, nemoč, osamljenost, žalost in strah? Ali vse to bruha iz vas samo posredno s prizadetostjo, razočaranjem, jezo in prezirom? Če je tako, kako naj moški podpira in tolaži žensko, ki ga prezira in je ob njem ves čas prizadeta? Je bila morda njegova mati taka do njega in ima tega več kot vrh glave? Je mogoče, da tudi vi ne opazite, kako je njemu? Kdaj ste ga nazadnje vprašali z iskrenim zanimanjem in sočutjem, kako mu je, kaj ga mori?

Glede vašega vprašanja o položaju žensk v družbi pa se ne morem izogniti vprašanju, kaj bi vi počeli s sabo, če ne bi »kuhali, prali, pospravljali in ga potem še ujčkali«? S čim bi si napolnili in osmislili dan? Ste preverili, ali si vaš partner res (samo) to želi od vas? Kaj, če tudi on pogreša vse kaj drugega? Ne pričakujete morda, da vam bo on osmislil in napolnil življenje? Če je vsaj nekaj resnice v tem, potem je morda samo klecnil pred nemogočo nalogo. Ker tega ne more narediti čisto nihče na tem planetu. To lahko storite zgolj sami. Bojim se, da jedro vaše trenutne stiske ni skrito v vajinem partnerskem odnosu, ampak v vašem odnosu do sebe.

Ni samo vaš partner tisti, ki se ne zna pogovarjati o čustvih. Videti je, da imate tudi vi težave s tem. Izražanju jeze in prezira takrat, ko si žalosten, osamljen in negotov, bi težko rekli zrela čustvena komunikacija, ampak gre bolj praznjenje oziroma pomirjanje svojih čutenj. Nobeden od vaju se ni mogel v izvorni družini naučiti pristnega izražanja čustev, še manj, kako jih učinkovito upravljati. Glede tega se je obema dogajala krivica. Vajina naloga je, da sodelujeta in te krivice poskušata ustaviti, lahko pa jih še naprej delata drug drugemu. Vaše prepričanje, da bi partner moral uganiti, kako vam je, je ena temeljnih zablod, ki najedajo part­nerske odnose. Ne vam in ne njemu ni treba ugibati, oba se morata najprej naučiti povedati, kako vama je in kaj pogrešata oziroma potrebujeta. Če bosta sploh želela ustvariti možnosti za to, se bosta najprej morala pri sebi zavedeti teh svojih želja, hrepenenj in občutkov. In tu se začne vaša odgovornost in vaša prva »naloga«. Začutiti in razumeti sebe, kaj se sploh skriva pod vsemi temi neprijetnimi čutenji. Ko se jih boste zavedeli, do konca občutili in jih iskreno pokazali ter povedali partnerju – šele takrat boste na svoji strani odprli prostor za spremembe. Ali bo vaš partner v ta prostor stopil ali ne, ne morete vedeti. Boste pa zase naredili velik korak naprej. Če vama odkrit pogovor ne bo šel najbolje, bi bilo modro poiskati terapevtsko pomoč.

***

Po (elektronski) pošti

Vaša vprašanja za Nedelove svetovalce pričakujemo na naslovu Nedelo, Dunajska 5, 1509 Ljubljana, s pripisom Za svetovalnico, ali na elektronskem naslovu svetovalnica@delo.si. Napišite še, kateremu svetovalcu je namenjeno vaše vprašanje. Svetujejo Janja Dermastja, Modra ura; Izidor Gašperlin, partnerski in družinski terapevt; Dunja Gačnik, inštruktorica stott pilatesa® in osebna trenerka; Anže Sirc, diplomirani fizioterapevt.



Nedelova svetovalnica: Najin dom je kot hladilnica

Foto:

Prijavi sovražni govor