Nedelova svetovalnica: Nemoč in obup za katedrom
sre, 24.02.2016, 09:00
Nedelova svetovalnica: Nemoč in obup za katedrom
Sem mlada učiteljica na eni od osnovnih šol. Vsak dan se srečujem z večjo nemočjo in obupom. Svetuje Janja Dermastja, Modra ura.

Spoštovani, naj se predstavim: sem mlada učiteljica in šele tretje leto poučujem na eni od osnovnih šol, a se vsak dan srečujem z večjo nemočjo in obupom. Poučujem 7., 8. in 9. razrede. V vsakem razredu je kar nekaj učencev, ki s svojim vedenjem motijo pouk. Učne ure težko izpeljem, kakor si jih zamislim, saj mi predvsem en učenec ves čas ruši načrt. Ves čas klepeta, moti druge, se obrača nazaj, se guga na stolu, žveči ... Na vsak moj poskus vzpostavljanja reda se odzove posmehljivo. Resnično je nesramen in nemogoč. Vse mogoče sem že poskušala, pa nič ne zaleže. Pogosto se mi dogaja, da zavpijem, celo razred sem že zapustila. Pogosto pokličem tudi svetovalno delavko, a se zavedam, da je to le začasna rešitev. Starši se na vabila na pogovorne ure v šolo ne odzovejo. Prosim za kakšno spodbudno besedo. Teja

Spoštovana g. Teja, biti učitelj je poslanstvo, a hkrati eden od najbolj odgovornih in stresnih poklicev. Vsak dan vzgajamo in izobražujemo, a rezultati so vidni šele čez nekaj časa, celo let. Zato potrebuje vsak učitelj ogromno potrpežljivosti, vztrajnosti, doslednosti, odločnosti in jasno vizijo, kaj želi doseči s svojim delom. Sama sem poučevala 19 let in sem tako kot vi predvsem na začetku doživ­ljala padce. A vmes so bili tudi uspehi. Osredotočite se predvsem nanje. Spominjam se razredov, v katerih sem se počutila dobro, sprejeto, v katerih je vse teklo samo po sebi in je prevladovalo pozitivno ozračje, ter razredov, kjer sta bila včasih dovolj dva problematična učenca in že je bilo razpoloženje popolnoma drugačno. Iskreno vam moram povedati, da sem se v vseh teh letih največ naučila o sebi ravno od teh problematičnih dijakov. In predvsem zaradi teh dijakov sem rasla kot učitelj. Velikokrat je bilo težko in stresno, a vredno vsega časa in truda, ki sem ju vložila v to, da bi se izboljšali odnosi.

Veliko učiteljev doživlja podobno hudo stisko, preden stopijo v določen razred. Učenci, ki ne upoštevajo avtoritete, motijo pouk in namenoma rušijo učno uro, so postali stalnica šolskega vsakdana. Nujno je, da ste kot kolektiv enotni pri obravnavi problematičnih učencev. Da učenec čuti posledice. Nujna je tudi podpora vodstva šole. Šola ima mehanizme, kako se odzvati v takih primerih. Zavedati se moramo, da si drugi v razredu zaslužijo nemoten pouk. Ker pišete, da nimate podpore staršev, je slika precej bolj jasna. Verjetno so starši nemočni v svojo vlogi in ne znajo ali ne zmorejo ukrepati. A šola se je dolžna odzvati, da starši končno prevzamejo odgovornost.

Ključno za nemoten potek pouka pa je, da imate vi jasna pravila in zahteve ter da učenci vedo, kaj se zgodi, če jih ne bodo upoštevali. In ko se zgodi prva kršitev pravil, je ključno, da odreagirate. Žaljenje ali kakršnokoli nespoštovanje morate takoj ustaviti. Pomemben je način, kako se odzovete. Kakovost učiteljevega dela se po mojem mnenju meri ravno v našem odzivu ob kršitvah. Poznam kar nekaj učiteljev, ki vso šolsko uro le grozijo s kaznimi, naredijo pa nič. Pridigajo in moralizirajo. Učenci se jim posmehujejo in potem se čudijo, da ne upoštevajo avtoritete. Veliko učencev namenoma kvari ure, ker natančno vedo, kako se bo kateri učitelj odzval. In če želijo »prosto uro«, v smislu, da ne bo treba delati, se učiti, motijo pouk, da učitelj spet naredi pridigo. Kar pomeni, da govoriči in govoriči – v prazno.

Če težko ostanete dosledni, se vprašajte, kaj vas ovira, da tega ne zmorete. Zakaj se bojite biti bolj odločni? Kakšen je vaš odnos do avtoritete in postavljanja meja? Zelo pomemben je tudi način, kako komunicirate z učenci. Kaj jim sporočate? Vaš ton glasu, vaša neverbalna komunikacija. Učenci vse to opazijo in takoj začutijo, kje ste šibki. Pa nič hudega. Vsak dan je nov dan za nov začetek. Odločite se za en nov korak. Za eno spremembo. Pobrskajte po spominu, za trenutki, ko vam je uspelo ostati mirni in odločni. Kaj ste si takrat rekli, kaj ste takrat občutili. Gre za pot samoraziskovanja, kajti šele ko se bomo odrasli odzvali s primernimi besedami, bomo zgled otroku.

Velika past v medsebojnih odnosih je razmišljanje, da se bomo sami počutili bolje, ko se bo drugi drugače obnašal. A dejstvo je, da moramo najprej mi spremeniti odziv na druge. To ne pomeni, da sprejemate neprimerno vedenje, nikakor ne. A ne grajajte osebnosti otroka in ne lepite nalepk. Kako ravnati s problematičnimi učenci, je velik izziv za vsakega učitelja. Kaj hitro nas namreč zanese v obsojanje in napad nazaj, kar ovira nadaljnje delo. V trenutku, ko vpijete nazaj, je učenec dobil, kar je želel, pozornost, pa čeprav negativno. V očeh vrstnikov pa je pogosto celo frajer. Kakršnakoli pozornost je takemu učencu dobrodošla, pa četudi učitelj vpije nanj. A s tem ničesar ne rešimo, predvsem pa ne vzgajamo. Vedite, da so vedenjsko problematični učenci hudo ranjeni otroci in zato potrebujejo strokovno obravnavo. Vi pa poskrbite, da bo pouk zanimiv in aktiven, da bodo učenci čim bolj zaposleni in jim tako neumnosti sploh ne bodo šinile v glavo.

***

Po (elektronski) pošti

Vaša vprašanja za Nedelove svetovalce pričakujemo na naslovu Nedelo, Dunajska 5, 1509 Ljubljana, s pripisom Za svetovalnico, ali na elektronskem naslovu svetovalnica@delo.si. Napišite še, kateremu svetovalcu je namenjeno vaše vprašanje. Svetujejo Janja Dermastja, Modra ura; Izidor Gašperlin, partnerski in družinski terapevt; Dunja Gačnik, inštruktorica stott pilatesa® in osebna trenerka; Anže Sirc, diplomirani fizioterapevt.



Nedelova svetovalnica: Nemoč in obup za katedrom

Foto:

Prijavi sovražni govor