Nedelova svetovalnica: Partner me čustveno izsiljuje
sre, 10.02.2016, 09:00
Nedelova svetovalnica: Partner me čustveno izsiljuje
Bralka je pravilno ugotovila, kaj počne njen partner, Nedelov svetovalec Izidor Gašperlin pa svetuje, kako naj se spopade s to težavo.

Imam težave s partnerjem, zato sem začela danes brskati po internetu in ugotovila, da se temu, kar se dogaja meni, reče čustveno izsiljevanje. Nekajkrat se je zgodilo, da pač nekaj dni zapored nisem bila razpoložena za spolni odnos. Začel me je obtoževati, da imam drugega, da me zato več ne zanima zanj. Včeraj pa je šel do skrajnosti – ko je odšel iz spalnice, se je čez nekaj časa vrnil in mi rekel, da upa, da je pojedel dovolj tablet in da se zjutraj ne bo več zbudil. Že prej sem vedno poskušala ohraniti trezno glavo in se z njim pogovoriti, ampak to je pa preveč. Dala sem mu vedeti, da s tem svojim izsiljevanjem ne bo ničesar rešil, da sem se pripravljena z njim pogovoriti o čemerkoli, a le, ko se bo nehal tako obnašati in se bo normalno pogovarjal. Ta dogodek se je vlekel skoraj vso noč, na koncu se nama je uspelo nekako pogovoriti in mi je tudi priznal, da ni pojedel nobene tablete, da me je hotel samo prestrašiti.

Ne vem, kako naj se obnašam v takem primeru. Ignorirati ga ne morem (čeprav takšne in drugačne očitke najraje bi), saj se verjetno za tem skrivajo kakšni njegovi problemi in strahovi. Kako naj se naslednjič odzovem? Metka

Imate povsem prav, da gre v opisanem primeru za čustveno izsiljevanje. Obnašanje vašega partnerja je zelo nezrelo. Očitno zelo težko prenese zavrnitev, spolne odnose zamenjuje z intimnostjo. Zdi se, kot da mu spolni odnos z vami daje neko potrditev, dokaz, da je vreden, da vam veliko pomeni ... Ko zavrnete spolni odnos, verjetno dobi občutek, da s tem zavrnete tudi njega. To tako težko prenese, da se sesuje in na vse mogoče načine želi dobiti potrditev, da vam vseeno nekaj pomeni. Kot je videti, ima o sebi tako slabo samopodobo, da nujno potrebuje zelo veliko potrditev od zunaj. Ko je stiska dovolj močna, ne izbira sredstev in gre tako daleč, da vas na koncu le nekako premakne. V opisanem primeru ste se vsaj malo omehčali, ko je zagrozil s samomorom. Za vsem tem je verjetno povsem nezrelo preizkušanje: »Ali bi ti bilo sploh žal, če me ne bi bilo? Bi me sploh pogrešala?« Naj se zdi še tako čudno, zanj je bilo to, da se vas je grožnja dotaknila, znak, da vam vseeno nekaj pomeni. Zato se je počasi pomiril in je bil nazadnje zmožen vsaj približno normalnega pogovora.

Seveda vaš partner ni kriv, da je tak. Ne vem, koliko daleč je moral iti pri svojih starših, da je dobil vsaj malo občutka, da jim kaj pomeni. Vendar je zdaj že toliko star, da bi se moral zavedati, da s takim početjem ničesar ne rešuje in da je to neprimerno za odraslega človeka. Zato je njegova odgovornost, da s tem nekaj naredi. Čeprav ni kaj dosti odgovoren za to, da je odrasel v tako nezrelo osebo, vseeno nosi vso odgovornost, da v okviru svojih zmožnosti to popravi. Vam pa bo predvsem koristilo, da se ves čas zavedate, da to nima nobene prave zveze z vami. Niste odgovorni ne za njegove težave ne za njegove občutke, še manj za njegovo ravnanje. Ste pa odgovorni za svoje. Vaša odgovornost je, da se ne pustite izsiljevati in da poskušate ugotoviti, zakaj ste si izbrali partnerja, ki to počne. Kdaj in kako ste postali občutljivi na takšno izsiljevanje, da vas, kakor sami pravite, prizadene?

Sprašujete, kako se naslednjič odzvati. Bom samo prepisal vaš stavek: »Dala sem mu vedeti, da s tem svojim izsiljevanjem ne bo ničesar rešil, da sem se pripravljena z njim pogovoriti o čemerkoli, a le, ko se bo nehal tako obnašati in se bo normalno pogovarjal.« Vztrajajte v tej drži. Morda lahko spreminjate ton, način, kako to poveste, ampak v tem stavku je vse, kar potrebujete. Seveda pa taka drža v sebi nosi tveganje. Morda bo partner zato šel naslednjič še dlje in morda res vzel tablete. Lahko da se kljub vašemu vztrajanju ne bo spremenil. Ne pozabite, da je njegovo obnašanje njegova odgovornost! Enako velja za njegove občutke in čustva.

Seveda pa podobno velja tudi za vas. Partner vas ne more prizadeti. Zakaj torej ob njegovem izsiljevanju občutite prizadetost? Zakaj imate odprta ta vrata? Šele ko boste našli te odgovore, se bo partnerjevo izsiljevanje končalo! Ko se vas ne bo več dotaknilo, bodo namreč izgubilo smisel. Zato ne iščite nasvetov in odgovorov, kako doseči, da se on ne bo tako obnašal. Za vas je ključno, da pridete do točke, ko vas to ne bo več prizadelo. Je pa res, da ko boste to dosegli, se bo vajin odnos znašel na prelomni točki. Partnerju bo odvzet način, kako v stiski priti do vas, kako vas premakniti. Kako se bo na to odzval, ne morete vedeti. Morda bo našel boljši, bolj zrel odziv, ki bo za vas in vajin odnos bolj primeren in koristen. Lahko pa se bo počutil dokončno zavrnjenega in bo obupal, morda celo odšel od vas. Vsekakor pa bo njegova odločitev pokazala, koliko v resnici pomeni sam sebi in kaj je pripravljen narediti zase. In s tem posredno za vas in vajin odnos.

***

Po (elektronski) pošti

Vaša vprašanja za Nedelove svetovalce pričakujemo na naslovu Nedelo, Dunajska 5, 1509 Ljubljana, s pripisom Za svetovalnico, ali na elektronskem naslovu svetovalnica@delo.si. Napišite še, kateremu svetovalcu je namenjeno vaše vprašanje. Svetujejo Janja Dermastja, Modra ura; Izidor Gašperlin, partnerski in družinski terapevt; Dunja Gačnik, inštruktorica stott pilatesa® in osebna trenerka; Anže Sirc, diplomirani fizioterapevt.



Nedelova svetovalnica: Partner me čustveno izsiljuje

Foto:

Prijavi sovražni govor