Nedelova svetovalnica: Plačujemo davek monotoniji
sre, 13.09.2017, 09:00
Nedelova svetovalnica: Plačujemo davek monotoniji
Kako nad bolečine v vratu, ramenih in v predelu lopatic, sprašuje Nedelova bralka, odgovarja pa svetovalka Dunja Gačnik.

Počitnice so se končale in spet bom v službi večino dneva presedela za pisalno mizo in računalnikom. Že pred poletjem sem namreč začela čutiti bolečine v vratu, ramenih in zgornjem delu hrbtenice v predelu lopatic. Ker seveda ne bi hotela, da se bolečine stopnjujejo, bi si rada nekako pomagala. Morda s kakšno vajo, razgibavanjem na delovnem mestu ali kaj podobnega. Mi lahko poveste malo več, zakaj bolečine sploh nastanejo, in svetujete, kako začeti? Nataša

Sodobno življenje nas je prikovalo za pisalno mizo in pred zaslone, dneve vse prevečkrat presedimo, premalo se gibljemo. Že zjutraj sedemo za mizo, se prestavimo v avto in nato delovni dan preživimo sede, in to po možnosti v nespremenjeni drži.

Naše telo pa potrebuje redno gibanje, da bo ostalo zmogljivo in zdravo. Nanj vplivajo tudi duševne obremenitve in čustveni stres, ki ga »odlagamo« na mišice, posebno tiste na vratu in ramenih. Ta stres se navadno izrazi kot glavobol z napetostjo, ki se začenja v zatilju, od tam pa se seli navzgor in navzdol.

Težav s hrbtenico ne povzročata le dolgotrajno sedenje ali pomanjkanje gibanja, posebno škodljiva so dela, pri katerih izvajamo enolične in ponavljajoče se gibe. Tudi čezmerna teža obremenjuje hrbtenico in gibalni aparat, torej kosti, mišice in sklepe. V daljšem časovnem obdobju postane pritisk na kosti in medvretenčne ploščice prehud, saj mišice in vezi ne opravljajo le svoje normalne naloge, da držijo pokonci hrbtenico, temveč jih čezmerna telesna teža še bolj obremeni.

Za težave so lahko krive tudi okvare živcev v hrbtenjači. Glavni simptomi so bolečine v hrbtenici in sklepih, glavoboli, vrtoglavice ter bolečine ali mravljinčenje v nogah in rokah. Okvare živcev v hrbtenjači lahko povzročijo nepravilno delovanje organov, oslabljeno mišično moč in bolečino. Eden od vzrokov je lahko tudi pritisk vretenca, medvretenčne ploščice ali mišic na živec.

Bolečine v vratu so lahko akut­ne – pojavijo se nenadoma ali pa se počasi stopnjujejo. Trajajo lahko več dni ali tednov. Večinoma nastanejo zaradi preobremenjenosti gibalnega aparata. Pojavijo se tako pri vnetjih kot pri naprezanju mišic in kosti, posebno pri tistih, ki se nevajeni lotijo nekaterih fizičnih del, in tistih, ki se s športom ukvarjajo le ob koncu tedna. Kronične bolečine so kompleksnejše narave in trajajo nekaj mesecev. Natančnega vzroka pogosto ni mogoče najti, lahko pa jih pripisujemo nepravilni obliki hrbtenice, okvari medvretenčnih ploščic ali znamenjem obrabe. Pogosto se pojavijo pri boleznih, kot so artritis, ukrivljenost hrbta, nepravilne hrbtenične krivine, ali ob pomanjkanju kostnih mineralov. Druga vzroka sta lahko prevelika telesna teža in slaba telesna drža. Dodatno pa jih lahko poslabšamo s stresom ali duševnimi obremenit­vami.

Ramenski sklep je po svoji anatomski zgradbi in funkciji eden najbolj kompleksnih v človekovem telesu. Omogoča največji obseg gib­ljivosti, navkljub izredni fleksibilnosti pa hkrati zagotavlja stabilnost roke. Zapletena zgradba in delovanje tega sklepa pa sta kriva tudi za pogostejše poškodbe in zato bolečine.

Bolečine v rami se zaradi različnih vzrokov kažejo na različne načine. Včasih se bolniki zaradi močne bolečine zbudijo sredi noči. Akutna bolečina se v nasled­njih dneh še stopnjuje in vedno bolj omejuje gibanje z roko. Taka nenadna, huda bolečina je največkrat posledica preobremenitve. Bolečine v rami lahko nastajajo in se stopnjujejo tudi daljše obdobje. Večkrat bolniki opažajo, da jih zaboli v končnem ali srednjem obsegu giba. To lahko traja več let, ponavadi se stanje počasi slabša ali se pridružijo še druge miofascialne težave.

Največkrat so vzrok degenerativne spremembe (kalcinacije, utesnitveni sindrom, tendinitis ipd.). Bolečino sprožijo predvsem ponavljajoči se gibi in delo nad višino ramen. Kadar občasno že čutite bolečine, se izogibajte sunkovitim gibom, še posebno pri dvigovanju težjih bremen. Kljub bolečini je priporočljivo izvajati vaje, s katerimi želimo predvsem ohraniti gibljivost ramenskega sklepa, ki se vse prehitro zmanjša.

Vaje, ki so primerne pri bolečinah v vratu, ramah oz. zgornjem delu hrbtenice, naj vam pokaže strokovnjak in jih vsaj v začetku ne izvajajte sami. Ko usvojite osnove izvedbe, je pomembno, da vadite redno, vsak dan, najbolje v sedečem položaju. Gibi pri vajah naj bodo gladki in ne sunkoviti. Začnite s tremi do petimi ponovitvami vsake vaje, nato obremenitev in število ponovitev počasi stopnjujte. Vaje vam ne smejo povzročati ostre bolečine, ki se širi v zgornji ud, mravljinčenja v rokah in vrtoglavice. Med njimi ne zadržujte diha, ampak dihajte normalno.

***

Po (elektronski) pošti

Vaša vprašanja za Nedelove svetovalce pričakujemo na naslovu Nedelo, Dunajska 5, 1509 Ljubljana, s pripisom Za svetovalnico, ali na elektronskem naslovu svetovalnica@delo.si. Napišite še, kateremu svetovalcu je namenjeno vaše vprašanje. Svetujejo Janja Dermastja,Modra ura; Izidor Gašperlin, partnerski in družinski terapevt; Dunja Gačnik, inštruktorica stott pilatesa® in osebna trenerka; Anže Sirc, diplomirani fizioterapevt.



Nedelova svetovalnica: Plačujemo davek monotoniji

Shutterstock Foto:

Prijavi sovražni govor