Nedelova svetovalnica: Postavite meje sebi, šele nato otroku
Wed, 13.01.2016, 11:00
Nedelova svetovalnica: Postavite meje sebi, šele nato otroku
Zanima me, ali vsa ta elektronika lahko škoduje otrokoma, sprašuje mama, ki svoja sinova komajda zvleče izpred ekranov.

Sem mamica dveh sinov, starih dve in sedem let. Naša velika težava sta televizija in računalnik. Takoj ko pride starejši sin iz šole domov, že prižge televizor. Ko ga ugasnem, se začne prepir. In to vsak dan znova. Težava so tudi računalniške igrice. Ves čas bi jih igral. Ko mu ponudim kakšno drugo zabavo, jo zavrne. Ker bo kmalu njegov rojstni dan, je izrazil željo, da bi imel v sobi računalnik. Vem, da sva z možem premalo dosledna in vztrajna pri vzgoji. Res je tudi, da mož doma veliko časa preživi za računalnikom in je verjetno zato ta toliko bolj zanimiv za otroka. Zanima me, ali vsa ta elektronika res lahko škoduje otrokoma, na kar me ves čas opozarja moja mama. Magda

Starši smo se resnično znašli pred velikim izzivom, in to je svet digitalne tehnologije. Dejstvo je, da preživijo otroci preveč časa pred zasloni, žal pa se večina staršev niti ne zaveda, kakšne posledice ima lahko to za njihove najmlajše. Večina staršev je sama žrtev potrošniške družbe. Imeti vedno boljši in novejši pametni telefon, biti ves čas v trendu in na tekočem povzroča stres in izgorelost sodobnega človeka. Starši pa smo otroku zgled. Torej začnimo pri sebi. Koliko časa preživimo pred zasloni doma? Imamo urnik gledanja tv-oddaj ali se sprehajamo po tv-postajah? Imamo prižgan televizor v ozadju, ko pospravljamo? Želim povedati, da šele ko bomo odrasli sposobni sebi postaviti meje v odnosu do tehnologije, jih bomo lahko tudi otroku. Ne vzgajamo namreč s pridigo, ampak le z lastnim zgledom.

Otroci so polni obljub in zvijač, da bi nas pregovorili, zakaj vse potrebujejo osebni računalnik ali televizor v sobi, zato ne nasedajte! Nikar sinu ne ugodite pri želji po lastnem računalniku. Samo zato, ker bi nekaj rad imel, še ni nujno, da mu to tudi omogočite.

Danes smo priča vedno večjemu konfiktu med zagovorniki digitalne tehnologije (ki jim gre le za dobiček in ne za zdravje otrok) in opozorili, ki izhajajo iz na stotine študij v pediatrični medicini in biologiji. Prezgodnja ali pretirana uporaba digitalne tehnologije postaja pomembno zdravstveno vprašanje, saj različne raziskave dokazujejo, da ima škodljive posledice.

Dejstvo je, da so zgodnja leta odločilna za razvoj otrok in razvoj možganov. Novorojenček se rodi z 100 miljardami nevronov v možganih. Ti so prva tri leta zelo dejavni, zato mlajšega nikar ne spustite pred kakršenkoli zaslon. Otrok potrebuje okoli sebe ljudi in primerne igrače, da se uči iz izkušenj. Pa naj navedem ugotovitev ene od raziskav o posledicah, o katerih me sprašujete: »Gledanje televizije pri otrocih do tretjega leta starosti škodljivo vpliva na sposobnost učenja matematike, branja in razumevanja pozneje v otroštvu. Poleg tega da televizija izriva vzgojne in igralne dejavnosti, lahko s svojim vidnim in slušnim učinkom dejansko vpliva na otrokove hitro razvijajoče se možgane.« (Zimmermann and Christakis, 2005)

Malčki namreč ne morejo povezati informacij z zaslona. Možgani se lahko razvijajo in oblikujejo le z izkušnjo. Kako naj se otrok nauči živeti v realnem svetu in sobivati, če mu tega ne omogočimo? Z zaslona se tega ne bo nikoli naučil. Dokazano je, da danes narašča osamljenost med mladimi, kljub družbenim omrežjem. Nobena tehnologija ne more nadomestiti človeškega dotika in stika.

Ko so nevrologi posneli možgansko živčevje otrok, ki uravnava pozornost, so ugotovili, da se najbolj razvija med tretjim in šestim letom starosti. Če hočete otroka, ki se bo v šoli težko zbral in bo morda celo kratkoviden, ga torej čim prej posadite pred zaslon. Žal pri svojem delu vsakodnevno srečujem otroke z mot­njo pozornosti in koncentracije in pogosto je eden od vzrokov pretirana uporaba digitalne tehnologije v prostem času. Odgovornost nosimo edino mi – starši.

Če boste otroka prehitro prepustili zaslonu, tvegate tudi spalne motnje. Dobro je vedeti, kako so narejene videoigrice. Med igranjem je otrok ves čas v napetosti, medtem se sprošča stresni hormon kortizol, ki seveda povzroča neugodje. Otrok je nenehno pripravljen na odziv. Dokazali so celo, da to lahko povzroča anksiozne motnje. Zato so otroci tudi tako razdraženi, ko jih zmotimo med igranjem igrice. S steklenim pogledom zrejo v zaslon, nič ne vidijo, nič ne slišijo. Dobesedno so zasvojeni. Zato morate nujno omejiti čas pred zaslonom za sedemletnika (le 30 minut na dan kakršnegakoli zaslona) in se tega dosledno držite. Ne bojte se njegove jeze ob omejitvi.

Otrok potrebuje za zdrav razvoj družino, vrstnike, igro, telesno gibanje, svež zrak, knjige, urejen ritem spanja in notranji mir, ki ga ne more prinesti nobena še tako pametna tehnologija. V razmislek ponujam še sporočilo nevrokirurga Bena Karsona: »Nikar se ne pustite zasužnjiti. Če se pustite prepričati medijem, da so zasloni nujni, ste suženj. Vaš otrok in milijarda njegovih možganskih celic čakajo, da jih boste hranili in razvijali vi starši in ne zasloni.« Tu ni več kaj dodati.

***

Po (elektronski) pošti

Vaša vprašanja za Nedelove svetovalce pričakujemo na naslovu Nedelo, Dunajska 5, 1509 Ljubljana, s pripisom Za svetovalnico, ali na elektronskem naslovu svetovalnica@delo.si. Napišite še, kateremu svetovalcu je namenjeno vaše vprašanje. Svetujejo Janja Dermastja, Modra ura; Izidor Gašperlin, partnerski in družinski terapevt; Dunja Gačnik, inštruktorica stott pilatesa® in osebna trenerka; Anže Sirc, diplomirani fizioterapevt.



Nedelova svetovalnica: Postavite meje sebi, šele nato otroku

Foto:

Prijavi sovražni govor