Nedelova svetovalnica: Za mamo sem kot predpražnik
Wed, 20.01.2016, 09:00
Nedelova svetovalnica: Za mamo sem kot predpražnik
Moja mama se vmešava v vse, je potožila bralka, a nima poguma, da bi ji obrnila hrbet in zaživela po svoje. Odgovarja Izidor Gašperlin.

Tudi sama imam težave z mamo. Na žalost pa nimam moči ali možnosti, da bi ji obrnila hrbet, kot ste ga lahko nekateri. Zaradi tega vas občudujem in si želim, da bi tudi sama lahko tako ravnala. Moja mama se vmešava v vse. Zaradi nje sem morala že zavrniti ponudbo za službo in podobno. Vsakič, ko se vidiva ali slišiva po telefonu, se znaša nad mano. Do mene se obnaša, kot da sem njen predpražnik. Vse svoje težave in stres strese na mene. Pa že odkar nisem več pubertetnica, nikoli ne začnem prepira z njo.
Vseeno mislim, da ji moram stati ob strani, da ji moram delati družbo, da sem ji dolžna vse odpustiti in podobno. Ne vem, kako je drugim uspelo rešiti ta problem. Mama je ena sama. Zaradi nje smo na tem svetu, ona je skrbela za nas, ko smo bili majhni, in mama nas je vzgojila v osebo, kakršna smo danes. Ni to dovolj?
Napisala sem le nekaj svojih razmišljanj, ki me begajo in spravljajo ob živce. Če mame ne bi imela rada, me njena dejanja ne bi prizadela, ne bi me tako bolelo. Ampak kaj, ko ne najdem načina, da bi izboljšala najin odnos. Imate mogoče vi kakšen nasvet? Že pred leti sva obiskali družinskega terapevta. Pa ni pomagalo. Niti v času terapije ni bilo nič bolje. Na žalost pa ne vem, ali bi bila uspešna, ker mama po dveh ali treh srečanjih ni želela več sodelovati.
Bralka


Začel bom z »lažjim« delom vašega vprašanja. Vi sami ne morete najti načina, da bi izboljšali odnos z materjo, zato bi bilo priporočljivo, da ga nehate iskati in po nepotrebnem izgubljati energijo. Potrebujete jo za marsikaj drugega, kar je v vaši moči, da spremenite. Za vajin odnos, tak, kot je bil, je in bo, je namreč najprej, če že ne predvsem, odgovorna mati. Dokler se ona ne odloči, da kaj spremeni, in dokler ne spregleda, kakšne krivice vam je povzročala in jih še povzroča, ni nobenega upanja za spremembe. Njen hitri odhod s terapije je žal samo še en znak, da na to ne gre kaj dosti računati. Če oziroma ko boste zmogli sprejeti to dejstvo, se boste odločili, kako naprej. Boste še naprej prenašali, da se mati znaša nad vami, da se vede, kot da ste njen predpražnik, kakor pravite?

Materi ste verjetno res kaj dolžni, »ker ste zaradi nje na svetu«, zagotovo pa niste dolžni tolerirati takega odnosa do vas. Poleg obveznosti imate v odnosu z materjo tudi pravice. Osnovna je morda ravno ta, da zahtevate spoštljivost. Kadar njen odnos ni tak, imate pravico in dolžnost do sebe, da jo na to opozorite in da se pred tem zavarujete. Če se ne zmorete zavarovati drugače, ni prav nič narobe, če se iz takega odnosa (začasno) umaknete. Od njega namreč nimate čisto nič dobrega, samo povečuje se za vaš osebni razvoj že storjena škoda.

Vem, da vam ne bo kaj dosti pomagalo, ampak vseeno bi vam napisal, da materi ni treba delati družbe niti ji niste dolžni vsega odpustiti. Pravzaprav ji niste dolžni odpustiti večine tega, kar se plete v vaših mislih. Zakaj potem te misli in prepričanja? Na površju gre res za »ljubezen in obveznost do staršev«, ampak globoko v vas te misli hrani in napaja strah pred samostojnostjo in odraslostjo. Vse to, kar vam počne mati, prenašate predvsem zato, ker vas je strah življenja brez nje. Strah vas je, da bi vas, če bi se ji postavili po robu, zavrgla in zapustila. Začetek spopada s tem strahom bo spoznanje, da vas je mati v velikem delu že zdavnaj zapustila, da je vprašanje, koliko ste jo v resnici sploh kdaj imeli. Iz vašega vprašanja bi se dalo sklepati, da že kar nekaj časa precej bolj vi skrbite zanjo kot ona za vas. Kdo je torej v tem odnosu mati?! Tudi vaši občutki dolžnosti do nje so bolj izgovor, ki vam preprečuje opraviti s tem istim strahom. Lepo je, če imate mater radi kljub vsemu, kar vam počne. To samo še bolj dokazuje, da ste res dobra hčerka. Pa se vam ne zdi, da je skrajni čas, da pred ljubezen do matere postavite ljubezen do sebe? Nekdo, ki ima sebe rad, ne dovoli takega odnosa, niti če gre za mater.

Edini nasvet, ki vam ga lahko dam, je, da kadar ste v dilemi, ali se odločiti za ljubezen do sebe ali ljubezen do matere, vedno izberite prvo! Upam si napisati, da vedno, ko vas mati postavi pred tako nemogočo izbiro, ni več mati. Mogoče se ravno v tem stavku kaže pot iz zagate, v kateri ste se znašli. Kadar mati do vas ne prihaja kot mati, jo imate vso pravico ustaviti, in če želite, tudi zavrniti. To je tudi edini način, s katerim jo lahko »prisilite«, da razmisli in se morda nauči obnašati kot mati.

Če vam to osamosvajanje in postav­ljanje zase ne bo šlo najbolje, vam svetujem, da nadaljujete terapijo. Toda ne zato, da boste izboljšali odnos z materjo, ampak zato, da se boste od nje bolj osamosvojili in se naučili postaviti zase. Šele to dvoje vam bo omogočilo, da boste sprejeli odgovornost za življenje v svoje roke. Želim vam, da vam to uspe čim prej.

***

Po (elektronski) pošti

Vaša vprašanja za Nedelove svetovalce pričakujemo na naslovu Nedelo, Dunajska 5, 1509 Ljubljana, s pripisom Za svetovalnico, ali na elektronskem naslovu svetovalnica@delo.si. Napišite še, kateremu svetovalcu je namenjeno vaše vprašanje. Svetujejo Janja Dermastja, Modra ura; Izidor Gašperlin, partnerski in družinski terapevt; Dunja Gačnik, inštruktorica stott pilatesa® in osebna trenerka; Anže Sirc, diplomirani fizioterapevt.



Nedelova svetovalnica: Za mamo sem kot predpražnik

Foto: Shutterstock

Prijavi sovražni govor