Nedelovih sedem: Ali še praznujete dan žena?

Koliko je danes še aktualen 8. marec, smo povprašali Nedelovo sedmerico.

Nedelo
tor, 08.03.2016, 09:00

Jure Apih, publicist

Nikoli ga nisem. Takrat, ko je bil upravičen, ko so ženske po vojni dobile volilno pravico, sem bil premlad, ko mi je pognala brada in sem se zaposlil, pa sem doživljal 8. marec kot najbolj nesmiseln, zlagan in pravzaprav žaljiv praznik. Ne vem, da bi država ali družba kjerkoli diskriminirala ženske zaradi spola, prej nasprotno. Odgovornosti za vse pritlehno ravnanje zapitih dedcev in nesposobnih ali pokvarjenih šefov (šefice sem imel vedno raje) pa vendarle ne moremo prevzemati in kompenzirati z osmomarčevskim holandskim nageljčkom, kozarcem sindikalnega mlačnega vina in sluzastim šefovim poljubom. Ne dan, mesec, leto, desetletje, stoletje žensk bo naš praznik.


N'toko, glasbenik in kolumnist

Nekoč so na ta dan počastili prve ženske sindikate in masovne štrajke, s katerimi so si delavke izborile boljše delavne pogoje, enake plače in volilno pravico. Leta 1932 so 8. marec oglaševali kot »dan upora delovnih žensk proti kuhinjskemu suženjstvu«, pozneje se je na ta dan počastilo borke proti fašizmu. Če bi te ženske z začetka 20. stoletja videle, kaj je nastalo iz njihove pobude, bi najbrž množično protestirale proti takšnemu prazniku: »Kaj?! V času seksizma, ko vas družba vidi le še kot okras za reklamne plakate, ko starši namesto inženirk vzgajajo manekenke, ko vas potiskajo v odvisnost od moških, ko je toliko žensk zlorabljenih in ko napadajo vašo pravico do splava, ste ve zadovoljne z rožami?«

Nataša Pirc Musar, Inštitut Info hiša

Ob tem se je vredno spomniti na izvor tega praznika pred več kot sto leti: na boj za enakopravnost in volilno pravico žensk. Leta 1911 je bilo samo v avstro-ogrskem cesarstvu več kot 300 demonstracij v podporo ženskim pravicam, v razvitih demokracijah imamo enakovrednost na papirju že desetletja. Kaj pa v realnem življenju in v glavah? Zadnje čase se potapljamo v vedno bolj grob javni govor, pogosto izjem­no primitiven, ko gre za ženske, ženske imajo na najvišjih vodstvenih položajih v gospodarstvu še vedno nižjo plačo, še vedno jih je premalo v parlamentu, novinarji še vedno brez zadržkov pišejo o »babjem ravsu«, še vedno se jim zdi pomembno pisati o oblačilih recimo predsednice vlade in še bi lahko naštevala. Dokler je tako, ima 8. marec še vedno smisel.

Dragan Petrovec, kriminolog

Nekoč sem že priznal, tako rekoč intimno sem se izpovedal, da sem od malega, kar pomnim, obkrožen predvsem z ženskami. Od drugega leta do šole mi je največ časa posvetila stara teta, ki me je vzgajala. V šolah takrat ni bilo ne duha ne sluha o moških, same učiteljice, mnoge precej hude. V prvi službi kaj kmalu ministrica, v naslednji direktorica in v tretji prav tako. Ob predzadnji gospe še skoraj sto žensk v razširjeni družini (beri: zapor na Igu). Doma pa poleg žena še tri krasne hčerke. Zdaj mi pa povejte, kako bi lahko pozabil na dan žena?? Vsako leto se mi zahvalijo za poslušnost.

Dušan Jovanović, režiser

Amerikanizacija našega življenja je pripeljala do tega, da sta pri nas čedalje bolj priljubljena praznika valentinovo in halloween, noč čarovnic. Osmi marec pa se zaradi kapitalistične tranzicije, tako kot 1. maj, tretira kot komičen ostanek komunizma. Vaše vprašanje s poudarkom na »še« to potrjuje. Da, še praznujem! Svojim prijateljicam in sosedam podarim rožo, ki jim za trenutek zvabi srečen nasmešek na obraz. Spoštovanje ženske ni ena od smešnih izmišljij starega režima. Praznik 8. marec ohranja nostalgičen spomin na vrednote, med katerimi so mnoge žal že pokojne.

Svetlana Slapšak, redna profesorica

Praznujem tudi 1. maj, pa je delavcev na tem svetu manj kot žensk. Lahko zveni plehko in površno, je pa še vedno lepo videti moške, ki na ta dan množično nekam prenašajo rožice in ob tem ne mislijo na kako potrošniško valentinovo, temveč na ženske in nujno – na ženske pravice. Nam preostane, da smo na ta dan malce sarkastične, saj je patriarhat še vedno najbolj zastopana družbena formacija na tem planetu in se prilagaja vsaki ideologiji in vsaki veri. Me pa smo bolj izbirčne in nas ne morejo zaslepiti nekakšne Hillary in Ljudmile: feminizem je bil in mora ostati napreden, za pravice vseh ljudi.

Karel Gržan, duhovnik

Seveda! Saj vrednotim kapital, kar so ženske za ta svet. Praznujem ga tudi, ker vrednotim moškost in zato prepoznavam, kako nekaj velikega in pomembnega smo lahko v medsebojnem dopolnjevanju. Odlični dramatik Stanko Majcen je v svojih delih prikazal žensko kot tisto, ki zazna »božji klic« v trpečih in s svojo ljubeznijo pritegne moškega – njegovo (po)moč k reševanju stisk. Hudomušno pravimo, da je Bog ustvaril najprej moškega, kot nadgradnjo pa iz njega še žensko. Ob prazniku čestitam ženam z željo, da bi s svojo srčnostjo in intuicijo zmogle družno z moškimi uresničiti družbeno spremembo – tisto nadgradnjo, ki jo naša civilizacija tako močno potrebuje. Če je mož glava – pamet, je žena uvid, ki naj usmerja pametovanje k ciljem za dobro vseh.


Prijavi sovražni govor