Ni čudno, da ne poznate bogatega Rajka

Na slovenskem spletu se redno pojavljajo oglasi za izdelke, ki potrošnikom obljubljajo že kar čudežne učinke.

sob, 13.01.2018, 11:00
Vse več spletnih nakupov

 

Spletna trgovina je vse večji posel, zato je mogoče pričakovati, da bodo goljufi iskali vedno nove prijeme, s katerimi bodo premamili kupce, ki želijo nakupovati, ne da bi se odpravili od doma – nekaj klikov z miško in že je izdelek na poti. Nakupovanje po spletu narašča tudi v Sloveniji. V 12-mesečnem obdobju od aprila 2016 do marca 2017 je spletni nakup opravilo 46 odstotkov oseb, starih od 16 do 74 let. V letu 2016 je ta delež znašal 40 odstotkov. Tri četrtine, natančneje 77 odstotkov e-kupcev, je nakupovalo pri spletnih prodajalcih iz Slovenije.

Na slovenskem spletu se redno pojavljajo oglasi za izdelke, ki potrošnikom obljubljajo že kar čudežne učinke – sveča, ki odganja uroke in privablja denar, kreme in mazila, ki odženejo vsako bolečino, pripravki za hujšanje, ki topijo maščobe in kilograme, prehranski dodatki, ki delujejo kot najboljše zdravilo ... »Pri takšnih oglasih najpogosteje sploh ni mogoče ugotoviti, kdo je prodajalec v ozadju,« pravi Jasmina Mešić iz nacionalnega centra SI-CERT, kjer se ukvarjajo z varnostjo elektronskih omrežij.

»Večkrat dobimo ravno vprašanja o zdravilih in prehranskih dopolnilih. Toda naš center nima inšpekcijskih pristojnosti, zato lahko le preverimo in svetujemo, na koga naj se obrne nekdo, ki meni, da oglas zavaja potrošnika. V primeru prehranskih dopolnil je recimo pristojen zdravstveni inšpektorat, a če ni mogoče odkriti ponudnika, tudi sami ne morejo ukrepati,« poudarja Jasmina Mešić. Z oglasi, ki zavajajo potrošnike, se ukvarjajo tudi v inšpektoratu za medije in tržnem inšpektoratu, ob prijavah se o njih izreče oglaševalska zbornica. Slovenski CERT, kar je kratica za angleški naziv Slovenian Computer Emergency Response Team, opravlja naloge vladnega centra za odzivanje na omrežne incidente. Pritožb za sporne oglase ni mogoče naslavljati na gospodarje omrežja, recimo Google, dodaja sogovornica, saj se pojavljajo na spletnih mestih medijev, ki oddajajo svoj oglasni prostor, kamor ponudniki izdelkov umeščajo svoje oglase, tudi takšne, o katerih govorimo.


Inšpektorat odsvetuje

V zdravstvenem inšpektoratu so ravno te dni objavili sporočilo, v katerem odsvetujejo nakup izdelka Detoxic, ki ga prodajalec oglašuje kot »zanesljivo zdravilo v boju proti parazitom«. Ugotavljajo, da prodajalec izdelek predstavlja kot zdravilo in tako zavaja potrošnike: »Izdelek ustreza definiciji prehranskega dopolnila, teh pa ni dovoljeno predstavljati z učinki zdravljenja.« Po njihovih pojasnilih spletna stran prodajalca gostuje na strežniku, ki je lociran v ZDA, spletna domena pa je bila registrirana pri podjetju, ki ima sedež v Rusiji: »Ponudnika izdelka ni mogoče identificirati, zato zdravstveni inšpektorat nima možnosti ukrepanja.«

V tržnem inšpektoratu pa so v času decembrske nakupovalne mrzlice, ko potrošniki še pogosteje kupujejo kar iz dnevne sobe, odsvetovali nakup izdelka Raspberry Ketone, nad katerim so, kot trdi prodajalec, »navdušeni supermodeli, rock zvezde in TV-igralci«, češ da za 12 odstotkov pospeši taljenje maščob, za 250 odstotkov izboljša presnovo in pri tem seveda topi odvečne kilograme. V oglasu so prepoznali eno od značilnih prevar, na katere redno opozarjajo. Odsvetovali so nakup in opozorili, da prodajalec ni vreden zaupanja: »Na spletnih straneh niso navedeni nikakršni podatki o ponudniku. Uporabnik telefonske številke, prek katere je prav tako mogoče oddati naročilo, kar na prvi pogled vzbuja zaupanje, je oseba iz države zunaj Evropske unije. Tržni inšpektorat se je z oglasi, ki obljubljajo različne neverjetne učinke, ukvarjal če večkrat, pravi glavna tržna inšpektorica Andrejka Grlić: »Večinoma ugotovimo, da gre za tipične spletne prevare.«

V 12-mesečnem obdobju od aprila 2016 do marca 2017 je v Sloveniji spletni nakup opravilo 46 odstotkov oseb, starih od 16 do 74 let. Foto Shutterstock

Ali gre le za »nateg«?

O izdelkih z dvomljivimi učinki se pogosto razvnamejo razprave na različnih pogovornih spletnih okoljih, prek katerih poskušajo posamezniki pri drugih uporabnikih znotraj omrežja sogovornikov preveriti izdelek. Ali gre le za »nateg«, so se recimo pred nekaj leti spraševali glede velikanskih prihrankov energije v gospodinjstvih, ki so jo obljubljali prodajalci naprave Energy Saver Pro – kar za 75 odstotkov: »Jaz sem nasedel in se prepričal, da ne privarčuje čisto nič. Pa tudi vrnil bi ga rad, a sem dobil odgovor, da je dobavitelj iz Amerike in ni gotovo, da bi dobil denar nazaj. Čista goljufija!« Na oglas, ki je obljubljal velike prihranke pri energiji, so se odzvali v tržnem inšpektoratu: »Navedbe v oglasih so neresnične, saj s to napravo, ki jo vtaknemo v vtičnico, prihranka zanesljivo ni mogoče doseči. Gre namreč za tako imenovano kompenzacijsko napravo, ki izboljšuje le delavnost toka (cos fi), nikakor pa ne zmanjšuje porabe delovne energije.« Po pojasnilih inšpektorata so dobavitelji napravo pošiljali iz Bolgarije, zato so kupcem, ki so jo nameravali vrniti pošiljatelju in zahtevati kupnino, svetovali: »Previdnost pri vračanju blaga ne bo odveč, saj lahko ostanete tako brez denarja kot brez naprave.«

Prodajalec zabriše sledi

Pri spletni prodaji izdelkov, katerih nakup inšpektorati odsvetujejo, ker potrošnika zavajajo z neuresničljivimi obljubami, je mogoče prepoznati skupni imenovalec, pravi Jasmina Mešić. Ponavadi so ponudniki podjetja, ki niso registrirana v Evropski uniji, ampak zunaj nje, recimo v Združenih državah Amerike, gostujejo pa na nekih strežnikih v Rusiji ali Ukrajini: »Spletna domena je registrirana s podatki, ki so anonimni oziroma zakrivajo identiteto tistega, ki jo je registriral. V takih primerih sploh ni mogoče identificirati podjetja, ki je v ozadju, zato proti njemu ni mogoče ukrepati, saj izkorišča orodja, ki zagotavljajo anonimnost. Ni možnosti, da bi ga na kakršen koli način oglobili ali kaznovali. Dokler ne dobite paketa, niti ne morete vedeti, kdo pošilja izdelek. V primeru nekega izdelka so pošiljke v Slovenijo recimo prihajale iz Poljske, toda sedež podjetja je bil v Ameriki. V tem primeru se ni mogoče pritožiti niti na tržni inšpektorat niti na evropski potrošniški center ali kam drugam.« Pomembno je opozarjati kupce, da so pri takšnih nakupih zelo izpostavljeni tveganju, vsega prevzamejo nase, ker ni mogoče locirati ponudnika izdelka in ne prositi za pomoč potrošniško organizacijo, poudarja sogovornica: »Edina pomoč so opozorila pred tveganimi nakupi.

Kupci, ki jih ni

Goljufivi spletni oglasi, ki obljubljajo čudežne učinke, včasih celo z rituali, ki naj jih izvaja kupec, so podkrepljeni z odzivi izjemno zadovoljnih naročnikov, med katerimi so za večjo prepričljivost posejani ugovori dvomljivcev.« Verodostojnosti zadovoljnih potrošnikov ni mogoče preveriti, poudarjajo na tržnem inšpektoratu: »Enake fotografije zadovoljnih kupcev se pojavljajo tudi na drugih spletnih straneh v tujih jezikih. To kaže, da so izmišljeni tako komentarji kot predstavljene osebe.«

V tržnem in zdravstvenem inšpektoratu svetujejo kupcem, ki jih mikajo nakupi po računalniku, naj najprej obiščejo spletno stran www.varninainterentu.si, ki jo tudi urejajo v slovenskem CERT, posebej če si ogledujejo ponudbo nezanesljivih prodajalcev. »S programom Varni na internetu pomagamo ozaveščati javnost o takšni prodaji,« pravi Gorazd Božič iz centra. Oglas s čudežnimi svečami in ritualom, ki naj bi h kupcu privabil denar, ima po njegovih besedah enako zasnovo, kot jo recimo poznajo pri prehranskih dopolnilih ali čudežnih lingvističnih karticah, s katerimi naj bi se tujih jezikov naučili v enem tednu: »Tako imenovana pričevanja kupcev se generirajo s programsko kodo sproti in so torej lažna. Sledovi pri registraciji domen in pozabljeni komentarji v kodi, ki smo jo našli na spletni strani izdelka, pa kažejo na to, da gre za posel, ki ga vodi nekdo iz Poljske.«

Vsi srečni, vsi izmišljeni

V oglas, ki stavi na čudežno svečo, in podobne goljufive oglase so vključene tudi izjave kupcev, skupaj s fotografijo, imenom in večkrat tudi s priimkom: finančno okrepljeni Krištof s Škofljice se z ženo odpravlja na Tenerife, Kristjanu iz Celja je s svečo uspelo priti do službe, Veronika iz Črnomlja si zdaj lahko privošči draga oblačila, Barbara Kotar je našla bolje plačano službo, Rajko Medved je postal premožen moški, ki mu gotovina kar pada v roke ... Vsi ti zadovoljni uporabniki so izmišljeni, pravi Gorazd Božič: »Na spletnem mestu najdemo kodo, ki vsebuje imena in drobce izjav, ki jih potem pomeša med seboj. Nadalje funkcija generateMsg() ustvari naključna števila, ki odločijo, kako bodo skombinirana zgornja imena z mesti, določi, pred koliko minutami naj bi se to zgodilo in koliko uporabnikov je na strani ter katero sporočilo naj se uporabi. Vse je izmišljeno. V kodi najdete tudi komentarje, s katerimi si je programer pomagal – napisal si je vzorce sporočil, da je potem lažje napisal kodo, ki jih sproti ustvarja.« Kaže, da je original nastal na Poljskem, dodaja Gorazd Božič, potem pa so ustrezno prevedli sporočila in uporabili slovenska imena in kraje. V nacionalnem odzivnem center za obravnavo incidentov s področja varnosti elektronskih omrežij in informacij so tudi sami preverili spletno trgovino z nekaterimi izdelki in ugotovili, da za navideznimi presrečnimi kupci ni resničnih ljudi, čeprav so bili navedeni imena in priimki – v nekaterih primerih so fotografijo osebe našli na svetovnem spletu, prodajalec jo je preprosto uporabil v svojem oglasu.

V CERT se stekajo tudi obvestila o drugih prevarah pri spletnem trgovanju, ne le o dvomljivih oglasih: »Od septembra 2017 opažamo pravo poplavo prijav ogoljufanih kupcev, ki so nasedli neverjetni ponudbi v lažni spletni trgovini. Zanimivo je, kako goljufi sledijo trendov, kaj kupci iščejo na spletu, kateri izdelki so priljubljeni in 'ponudbo' temu primerno prilagajajo.« Lani so obravnavali 256 prevar z lažno trgovino, zaradi katere električni skuterji, električna kolesa, hoverboardi, kamere GoPro, droni, gospodinjski aparati in drugi izdelki nikoli niso prišli do plačnikov: »Največ lažnih trgovin in trgovin s ponaredki ponuja znane blagovne znamke – očala, torbice, oblačila, športno obutev in tehnične izdelke.«

Prijavi sovražni govor