Nihče ne ljubi življenja bolj kot Mehičani

Popotovanje po Mehiki: Magične vasi in neobvladljivi Ciudad de México
Objavljeno
09. februar 2018 15.42
Urša Izgoršek
Urša Izgoršek
»Pridi, pridi čimprej,« je vabila prijateljica, ki je pred 15 leti resnobno Argentino zamenjala za radoživo Mehiko. »Tu so prave barve, tu vse žari in diši. Vsak trenutek čutiš, da živiš,« je prepričevala že prepričano. Na drugo stran oceana popotnike vabijo Azteki, Maji, Zapoteki, Olmeki, pa Frida Kahlo in na trenutke njen Diego Rivera, indijanske vasice, odmaknjene v zelenilo pragozdov, in valovi toplih Karibov. Že eno od naštetega bi bilo dovolj za pot čez Atlantik, a zakaj ne bi pobrali kar vse smetane?

Podobno kot Slovenija (čeprav številčno neprimerljivo) tudi Mehika iz leta v leto podira turistične rekorde. Ker uradnih podatkov za lani še ni, naj zadošča zadnji iz leta 2016: skoraj 130-milijonska dežela je gostila 35 milijonov turistov. Človeka zaboli glava ob misli, da se bo drenjal povsod, kamor se bo namenil. Vse, kar je vredno ogleda – in možnosti so brezmejne –, je pospremljeno z namigi: odpravite se zgodaj, da se izognete vročini in gneči. No, kdor čez lužo odpotuje pozno jeseni, teh skrbi nima: sonce greje ravno prav prijazno, turistov pa je za prijeten vzorec.


O smrti brez demonov

A rekorde podira Mehika tudi drugače: leta 2017 je bilo tam ubitih 29.000 ljudi, v enem letu še nikoli toliko. Čeprav gre večinoma za obračune med tolpami, narkokarteli, posledice korupcije, je nasilje mučno tudi za nevpletene domačine: želijo si miru, na ulicah pa manj krvi, ki se brez zadržkov preliva tudi naslovnice tabloidov. »Se vam zdi nevarno? Žal nam je, da smo na tako slabem glasu,« razlagajo tujcu. Ko ta odvrne, da se ob standardnih previdnostnih ukrepih, ki se jih na poti vedno drži, ne počuti bolj ogroženo kot drugje, namig­nejo: »Povejte še drugim, da za turiste v resnici ni tako nevarno.« Je in ni, a če upoštevaš napotke domačinov, sta dobra tako začetek kot konec, pa tudi vse, kar doživiš vmes.

Ko so se jeseni tresla mehiška tla in je pod ruševinami zlasti novograjenih, a s korupcijo podmazanih stavb umrlo 370 ljudi, 6000 pa je bilo ranjenih, je bilo vzdušje bolj na psu. Mehičani so žalovali, nekateri so v dejstvu, da je bilo porušenih tudi veliko cerkva, začutili nekakšno kozmično kazen za vse nasilje, s katerim je dežela prepojena že od prvih starodavnih civilizacij, ki so jim sledili španski osvajalci, in ki mu še ved­no ni videti konca.

A v Mehiki se žalost hitro razkadi in solze posušijo. Tam na svoj način hkrati slavijo smrt in življenje, na kar na našem koncu sveta še vedno gledamo z začudenjem. Le zakaj, ko pa je oboje tako neločljivo povezano? Mehiški režiser Guillermo del Toro, ki je nedavno prejel zlati globus za najboljšo režijo (film Oblika vode), je na vprašanje, kako najde ravnovesje med temačno in veselo platjo življenja, odgovoril: »Sem Mehičan. Nihče ne ljubi življenja bolj kot mi, saj se zelo dobro zavedamo lastne smrti.«

Kaviar po mehiško

In smo tudi mi začeli uživati mehiško življenje, z malce tekile in kulinarike za ogrevanje, z vrhunskim razgledom na zócalo, osrednji trg Cuidad de Méxica, kjer je bil po azteškem prepričanju popek sveta. Tja, kjer so bila nekdaj osupljiva svetišča azteškega mesta Tenochtitlan, je brez milosti in kančka spoštovanja zakorakal Hernán Cortés in uničil skoraj vse, kar se je uničiti dalo. Dragocene, a nič kaj impozantne izkopanine ostankov nekdanjih templjev so na ogled obiskovalcem, toda nad njimi se dvigujejo drugi svetovi. Poleg mogočne Cortésove katedrale, še vedno trdne, čeprav malce nagnjene, še stoji tudi njegova palača, ki je zdaj vladna. Pogled na zócalo z vrha je veličasten, in ko zraven okušaš guacamole, ki ti ga preprosto – zgolj z malce čebule, limete in paradižnika pripravijo v možnarju pred tabo, avokado pa je tako zrel, da kar sam skoči iz lupine –, veš, da si na pravem kraju. Potem se na mizi znajdejo še specialitete, escamoles – mehiški kaviar, narejen iz ocvrtih ličink mravelj, malce čebule in čilija, in ocvrte kobilice. Prvo odlično, drugo znosno, dokler gre za mini primerke. Če pa chapulines zvečer – pomotoma – naročiš še enkrat, dobiš lekcijo: večje ko so, bolj neprijetno te praskajo po grlu, pečene gor ali dol.

Pogled navzdol pa razkriva še druge realnosti: mojstre – pleskarje, vodovodarje, mizarje – ki, naslonjeni na nizki zidec katedrale, čakajo na delo in boljše dneve. Zraven pa Indijanci, s pisanimi vezenimi tkanimi izdelki in plastično navlako. Drugi zraven drugih, vsi del enega sveta, vsi z upanjem na boljše dneve. Kot bi jih vzel s katerega od orjaških in osupljivih Riverovih muralov nedaleč proč, v nacionalni palači. O vsej tej veličastni in človeški zgodovini pripoveduje, tudi o solidarnosti. Kot da jih ne bi slikal že pred slabim stoletjem!

Ciudad de México se kljub svojim 21 milijonom prebivalcev na trenutke zazdi obvladljiv. A le, če se po njem z metrojem, avtobusom ali taksijem potepaš zunaj večurnih jutranjih in večernih konic. Ko promet obstane in vrste za metro segajo kar na ulico, so le pešci in drzni kolesarji tisti, ki se premikajo. Ko se iz največjega metropolisa na svetu odpraviš z avtom – in tujec, ki se drzne usesti za volan in spustiti v takšno avanturo, vzbudi spoštovanje celo med domačini –, se znajdeš v morečem filmu brez konca. Dve uri popolne koncentracije voznika in navigatorja, komunikacija zredčena na »čez 50 metrov levo/ desno«, komaj centimetrske razdalje med tvojo in tujo pločevino, pritiskanje, rinjenje, nekaj hupanja, predvsem pa tiha molitev, naj bo tega že enkrat konec.

Ko naposled zapelješ v izpraznjeno pokrajino, zadihaš in komaj verjameš očem: tudi México ima svoj konec! Srce se umiri ob pogledu na polja koruze, brez katere ni mehiškega obroka, ni ljudi, ni romanov, ni Mehike. V človeku pa se naseli mir, kljub pogledu na rahlo kadeči se Popocatepetl.

Med nebom in zemljo

Mehiško ministrstvo za turizem že skoraj 15 let izvaja program Pueblos Mágicos, Magične vasi, s katerim želi turiste privabiti tudi v spregledane manjše kraje, a hkrati ohraniti njihovo kulturno identiteto. Eden takšnih odmaknjenih je Cuetzalan, dobrih pet ur vožnje od prestolnice, ugnezden v pragozdu med kavnimi nasadi in vasmi Indijancev plemena Náhuatl. Majhen, očarljiv, s strmimi uličicami, tlakovanimi z zlizanimi kamni, s simpatičnim majhnim trgom v družbi cerkve in stolpa z uro, in tržnico, ki živi zlasti ob koncu tedna. Ima hotelček ali dva, turisti prihajajo zaradi bujne narave, podzemnih jam in slapov, a ne v množicah in ga zato še niso skvarili. Po ozkih ulicah trgujejo majhne, sključene Indijanke, ki jim težko določiš leta. Nekatere poznajo le par španskih besed, toliko, da prodajo pisane piščalke in lovilce sanj, in se zvečer s pičlim zaslužkom, če sploh, vrnejo v domačo vas. A njihov smeh govori univerzalni jezik.

V Cuetzalan me je vleklo nekaj močnejšega. Voladores, po naše bi jim rekli letalci, so skupina plesalcev in akrobatov, ki sredi glavnega trga izvajajo starodavni ritual, ob katerem gledalcem zastaja dih. Obred, ki ga je Unesco pred devetimi leti uvrstil na seznam nesnovne kulturne dediščine, izvira še iz predšpanskih časov in ga je z nekaj sreče mogoče videti v nekaterih mehiških krajih. Starodavna ljudstva so ga menda izvajala le na 52 let, kolikor je po njihovem štetju trajalo eno stoletje, z njim pa so se bogovom priporočali za blaginjo.

Nekoč, ko so bili ljudje še močneje povezani z bogovi, eden pomembnejših je bil bog vode Tlaloc, so domačini v gozdu poiskali močno in visoko drevo. Še preden so ga posekali, so se s plesom naravi opravičili za poseg vanjo, in ga skupnimi močmi spravili v vas. Zdaj deblo, visoko okoli 35 metrov, stalno stoji sredi trga in sega proti cerkvenemu vrhu.

Ritual se začne, ko se ob spremljavi flavte in majhnega bobna na ploščadi pojavi peterica. Odeti v svečana, ročno izvezena oblačila in s pisanimi pokrivali, okrašenimi s pahljačo in trakovi, med igranjem odplešejo okrog debla svoj ples, nato pa se začne prvi, caporal, po klinih počasi vzpenjati proti vrhu, četverica pa mu sledi. Ko vsi dosežejo vrtoglavo višino, se zvoki flavte lovijo z vetrom, četverica, v kateri je tudi mlado dekle, pa se z vrvmi naveže na vrtljivo ogrodje vrh debla. Nato se – zvrnejo v praznino. Ogrodje se vrti, četverica pa se z glavo navzdol in razširjenih rok med zvoki flavte med vrtenjem počasi spušča vse bolj k tlom. Množica strmi, voladores so vse bliže zemlji, trakovi njihovih kap se že skoraj dotikajo tal in ... v zadnjem trenutku se rutinirano zasukajo in spretno pristanejo na nogah.

Ritual, ki jih je nekoč povezoval z materjo Zemljo, je zdaj močno oropan simbolike, ostala je le še predstava za gledalce, ki jo prekinjajo hupanje motorjev in »svetovne« uspešnice iz bližnjega lokala. Pa vendar to ne more izničiti občutka, da si bil priča nečemu starodavnemu, skoraj mističnemu. Mehika pač.
01 - Modified: 2018-05-21 20:28:59 - Feat.: 1 - Title: FOTO:Janša: Pride povolilni ponedeljek. Marsikdo pokliče že v nedeljo 02 - Modified: 2018-05-21 17:20:02 - Feat.: 1 - Title: Izrael na pogovor poklical slovensko veleposlanico 03 - Modified: 2018-05-21 11:50:29 - Feat.: 1 - Title: Luka Dončić na prvem, drugem, tretjem in petem mestu (VIDEO) 04 - Modified: 2018-05-21 19:46:58 - Feat.: 1 - Title: FOTO:Bo prej cesta ali leteči avtomobili do Istre? 05 - Modified: 2018-05-21 16:18:12 - Feat.: 1 - Title: Pahor: Tragedija družine Hudnik je tragedija slovenskega naroda 06 - Modified: 2018-05-21 18:35:03 - Feat.: 1 - Title: NLB izgubila še eno tožbo na Hrvaškem 07 - Modified: 2018-05-21 14:11:05 - Feat.: 1 - Title: Cene bencina in dizla ostajajo visoke 08 - Modified: 2018-05-21 14:00:31 - Feat.: 1 - Title: FOTO:Nasedlo mu je 3500 Slovencev 09 - Modified: 2018-05-21 13:59:51 - Feat.: 1 - Title: Messi že petič z zlato kopačko 10 - Modified: 2018-05-21 20:26:22 - Feat.: 1 - Title: Vlada kompromisov in profesor za premiera 11 - Modified: 2018-05-21 09:09:17 - Feat.: 1 - Title: Slovenski strokovnjaki v tujini: Slovenija ne pokaže, da bi jih potrebovala 12 - Modified: 2018-05-21 18:47:07 - Feat.: 1 - Title: Kangler dokazal zakonitost premoženja 13 - Modified: 2018-05-21 08:31:45 - Feat.: 0 - Title: Prva misija na temno stran Lune 14 - Modified: 2018-05-21 08:16:37 - Feat.: 0 - Title: Ko je turistov preveč - jim rečemo ne?
weather icon
18°
Vreme jutri:
pretežno oblačno
01 - Modified: 2018-05-21 13:24:58 - Feat.: 1 - Title: Cecine uspešnice za osnovnošolce 02 - Modified: 2018-05-18 13:46:57 - Feat.: 0 - Title: Irak: Zibelka civilizacije je zavožena država 03 - Modified: 2018-05-21 14:34:53 - Feat.: 0 - Title: Zaradi izgorelosti pridejo vsi – delavci, ministri, menedžerji 04 - Modified: 2018-05-21 07:02:16 - Feat.: 0 - Title: FOTO:Mojster bi gostom skuhal odlično kavico 05 - Modified: 2018-05-20 07:50:52 - Feat.: 0 - Title: Bilo je vprašanje – zgniti ali hoditi? Nato je prehodil 841 kilometrov   06 - Modified: 2018-05-20 06:22:55 - Feat.: 0 - Title: Mnogi otroci imajo travmo javnosti - kako to preprečiti? 07 - Modified: 2018-05-18 11:04:36 - Feat.: 0 - Title: Danes bodo odprli prvi drive-in v Sloveniji 08 - Modified: 2018-05-21 11:49:56 - Feat.: 1 - Title: Nekateri ne zaupajo, drugi nimajo niti za varčevanje 09 - Modified: 2018-05-20 06:45:39 - Feat.: 0 - Title: Stranke uporabljajo begunce za nabiranje političnih točk 10 - Modified: 2018-05-18 12:16:52 - Feat.: 0 - Title: Lahko ste direktor lastnega zdravja 11 - Modified: 2018-05-17 07:24:30 - Feat.: 0 - Title: Zakaj se je bolečina vrnila? 12 - Modified: 2018-05-14 07:39:48 - Feat.: 0 - Title: Nedelo izbira: Gostilna Pri Mari, Piran 13 - Modified: 2018-05-14 13:01:11 - Feat.: 0 - Title: Cimri in knjiga 14 - Modified: 2018-05-11 14:41:37 - Feat.: 0 - Title: Nakba: Sedem desetletij katastrofe 15 - Modified: 2018-05-14 07:04:44 - Feat.: 1 - Title: Ne maramo bolnih, starih, prizadetih, a se vsi prenarejamo, da ni tako 16 - Modified: 2018-05-13 09:46:02 - Feat.: 0 - Title: Koliko turistov je za Slovenijo preveč?
01 - Modified: 2018-05-21 19:46:58 - Feat.: 1 - Title: FOTO:Bo prej cesta ali leteči avtomobili do Istre? 02 - Modified: 2018-05-21 20:28:59 - Feat.: 1 - Title: FOTO:Janša: Pride povolilni ponedeljek. Marsikdo pokliče že v nedeljo 03 - Modified: 2018-05-21 20:36:48 - Feat.: 0 - Title: FOTO:Osem let po sanaciji šeststoletnika zdelala zima 04 - Modified: 2018-05-21 14:01:01 - Feat.: 1 - Title: FOTO:Ljubljanski »angeli« in njihova srečevanja v »kapel‘ci« 05 - Modified: 2018-05-21 14:00:31 - Feat.: 1 - Title: FOTO:Nasedlo mu je 3500 Slovencev 06 - Modified: 2018-05-21 11:43:46 - Feat.: 0 - Title: FOTO:Erdoğan v Sarajevu očaral evropske Turke 07 - Modified: 2018-05-21 11:39:31 - Feat.: 0 - Title: FOTO:Amsterdam v boj proti navalu turistov 08 - Modified: 2018-05-21 10:27:20 - Feat.: 1 - Title: FOTO:Temačna stran Leipziga 09 - Modified: 2018-05-20 21:05:00 - Feat.: 1 - Title: FOTO:Portret: Tudi legendarni Gianluigi Buffon zgolj (velik) človek 10 - Modified: 0000-00-00 00:00:00 - Feat.: 0 - Title: FOTO: Na ljubljanskih trgih in ulicah silvestrovalo približno 100.000 ljudi 11 - Modified: 0000-00-00 00:00:00 - Feat.: 0 - Title: FOTO: Na ljubljanskih trgih in ulicah silvestrovalo približno 100.000 ljudi 12 - Modified: 0000-00-00 00:00:00 - Feat.: 0 - Title: FOTO: Na ljubljanskih trgih in ulicah silvestrovalo približno 100.000 ljudi 13 - Modified: 0000-00-00 00:00:00 - Feat.: 0 - Title: FOTO: Na ljubljanskih trgih in ulicah silvestrovalo približno 100.000 ljudi