Tri četrtine občin zvišalo NUSZ

Ekspresnih 5: Davčni svetovalec mag. Dejan Petkovič odgovarja na pet vprašanj o nadomestilu.

sob, 22.10.2016, 18:00

Vlada namerava v dveh letih uvesti nov davek na nepremičnine. Za zdaj pa so lastniki v mestih in naseljih, ki so urejena kot stanovanjska območja, dolžni plačevati dobro znano nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča (NUSZ), ki pripada občinam. Lani so s to dajatvijo zbrale približno 205 milijonov evrov. Tri četrtine občin je lani lastnikom nepremičnin izdalo višje račune kot leto prej. »Vzroki za podražitev so lahko različni,« pravi davčni svetovalec mag. Dejan Petkovič iz družbe Abeceda Svetovanje, tudi član Zbornice davčnih svetovalcev Slovenije.

Podatki finančne uprave kažejo, da se je število zavezancev za NUSZ lani v primerjavi z letom prej povečalo v 77 odstotkih občin, povprečno za šest odstotkov, kar je precej več kot v preteklih letih. Ali so evidence o zavezancih zdaj boljše?

Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča je specifična dajatev, pri kateri je finančna uprava v celoti odvisna od podatkov občin. Finančna uprava je pristojna za pobiranje in izterjavo NUSZ, vse podatke o zavezancih ji sporočajo občine. Rast števila davčnih zavezancev v občinah, ki jo omenjate, po mojem mnenju ni posledica večjega števila nepremičnin, ampak preprosto ureditve stanj in nepremičninskih evidenc v občinah. Občine so pri tem seveda različno dejavne in uspešne.

Furs je resnici na ljubo nemočen, če dobi od občine napačne podatke. V svojem dokumentu iz maja 2015 denimo daje napotek davčnim zavezancem, da naj seznanijo občino o spremembi lastništva nepremičnine in neposrednem uporabniku nepremičnine. Na tej podlagi bo občina lahko davčnemu organu posredovala prave podatke za odmero NUSZ. Dokler občina torej ne bo imela na voljo on-line podatkov o lastnikih nepremičnin, se bo dogajalo, da nekateri lastniki niti ne bodo dobivali odločb za NUSZ. Če se to dogaja – in gotovo se – lahko govorimo o neenakomerno porazdeljenem davčnem bremenu.

Kar 74 odstotkov od 211 občin je nadomestilo lani zvišalo za povprečno 10 odstotkov. Ali so zvišale davčno osnovo?

Poznam merila in izhodišča v odlokih nekaterih občin pri odmeri NUSZ. Vsaka občina je razdeljena na kakovostna območja. Že tu se lahko dogajajo spremembe na letni ravni. Prav tako se lahko dogajajo spremembe glede meril za določitev višine nadomestila. Ta merila so na primer opremljenost stavbnega zemljišča s komunalnimi in drugimi objekti in napravami ter dejanska možnost priključitve na te objekte in naprave, lega in namembnost stavbnega zemljišča, smotrna izkoriščenost stavbnega zemljišča ... Vse to lahko vpliva na višino odmere. Čeprav ima NUSZ res že dolgo brado, so ministrstva za okolje in prostor, finance in za javno upravo šele septembra letos slovenskim občinam posredovala sistemska priporočila za izboljšanje sistema. Menim, da bi takšna priporočila morali imeti že na začetku, ne šele v predvidoma predzadnjem letu veljavnosti nadomestila kot dajatve za lastnike nepremičnin.

Odločbe o odmeri NUSZ so za laika dokaj zapletene, čeprav vsebujejo tudi razlago, tako kot je razmeroma zapletena osnova za odmero te dajatve in pot do nje. Kako naj zavezanci preverijo podatke za odmero, na kaj naj se osredotočijo v pritožbi?

Ni le floskula, da morajo biti davki jasni. Preprosti žal ne bodo nikoli. Če običajni državljan s povprečnim znanjem odločbe upravnega organa ne zna preizkusiti, preveriti, je nekaj seveda narobe. Da bi lahko preveril odločbo o odmeri NUSZ, se mora lastnik prekopati predvsem čez občinske odloke in biti pozoren na to, kateri je sploh zadnji veljavni. Če smo v Sloveniji dodelali sistem dohodnine, nam to pri NUSZ ni uspelo. Vsak prejemnik odločbe, fizična ali pravna oseba, ima seveda možnost pritožbe. Težko je na splošno reči, kaj vse je lahko vzrok za pritožbo na odmerno odločbo. Državljane verjetno moti višina NUSZ. Pri denarju so seveda vsi občutljivi. Zavezanec se mora sklicevati, da dejansko stanje ni bilo pravilno ugotovljeno, če meni, da je odmerjeni NUSZ previsok. Pritožbeni razlog mora seveda utemeljiti v jedru pritožbe. Kadar se zavezanec za plačilo NUSZ med letom zamenja, ima nekdanji lastnik, ki mu je bila izdana odločba, v roku 15 dni po spremembi pravico zahtevati, naj jo spremenijo tako, da se bo njegova obveznost zmanjšala in se bo novemu zavezancu določilo primeren znesek nadomestila.

Katerim lastnikom nepremičnin ni treba plačati NUSZ in koliko časa?

Zakon o stavbnih zemljiščih omogoča občinam, da plačila NUSZ oprostijo občane z nižjimi dohodki in občane, ki so organizirano vlagali v gradnjo komunalnih objektov in naprav. Nadomestila je na lastno zahtevo za dobo pet let oproščen tudi občan, ki je kupil novo stanovanje kot posamezen del stavbe ali zgradil, dozidal oziroma nadzidal družinsko stanovanjsko hišo. Pogoj je, da je neposredno plačal stroške za urejanje stavbnega zemljišča ali pa so ti že vključeni v ceno stanovanja oziroma družinske stanovanjske hiše. Petletna doba oprostitve plačevanja nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča začne teči od dneva vselitve v stanovanje ali stanovanjsko hišo. Če občan, ki je upravičen do petletne oprostitve in si je tudi uredil to pravico, vseeno prejme odločbo o odmeri, se mora pritožiti. Finančni organ pritožbeni razlog preveri pri občini, ki se mora o tem izreči in mu sporočiti povratno informacijo. Na višino NUSZ vpliva kopica dejavnikov in meril, in če je le eden uporabljen napačen, je to seveda pritožbeni razlog.

Ali kot davčni strokovnjak menite, da je novi nepremičninski davek mogoče zasnovati tako, da zavezancem ne bo naložil občutno večjega bremena kot sedanji NUSZ?

Vseskozi obljubljajo, da davek na nepremičnine ne bo presegel bremena NUSZ. Vseeno menim, da bo davčna osnova širša in bo nepremičninski davek predvsem z vidika evidenc bolj transparenten kot NUSZ. Enkrat se je pri nepremičninskem davku že resno pravno zapletlo, verjamemo, da bo v drugo bolje. Z vidika davčne pravičnosti pa upamo, da bo davek na nepremičnine pravičnejši kot sedanji sistem nadomestila.

Prijavi sovražni govor