Od mamuta do brkov

Ta veseli dan kulture po Sloveniji.

sob, 02.12.2017, 09:00
Kurent na seznam človeške dediščine

 

Dunajski valček kot glasbena oblika in ples je bil pred kratkim uvrščen na Unescov seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva. Slovenija je za vpis na ta seznam predlagala kurente. O kandidaturah te dni razpravljajo v Južni Koreji.

Na Ta veseli dan kulture v soboto in nedeljo odpirajo svoja vrata številne kulturne ustanove po vsej Sloveniji. Kar 145 organizatorjev v 56 krajih pripravlja skupno več kot 320 dogodkov – predstav, razstav, koncertov, predavanj, vodstev, delavnic in drugih dogodkov, namenjenih vsem starostnim skupinam.

S pobudo, ki bo tokrat zaživela sedemnajstič zapovrstjo, želi ministrstvo za kulturo skupaj z vsemi sodelujočimi približati kulturne vsebine tistim, ki v kulturne ustanove zaidejo redkeje. »Vas zanimajo zgodovina, sodobna umetnost, glasba, znanost, literatura ali dogodki za otroke itd.? Preverite, kaj se bo dogajalo v vaši bližini,« vabi k obisku ministrstvo za kulturo ob 3. decembru, rojstnem dnevu pesnika Franceta Prešerna (1800–1849).

Največ prireditev bo seveda v Ljubljani, kjer številne kulturne ustanove na ta dan brezplačno predstavljajo projekte v okviru svoje redne decembrske ponudbe. V Viteški dvorani Križank bodo učenci glasbenih šol v svojem prvem stiku z občinstvom koncertirali tudi na ta dan. Odprte bodo razstave v Cankarjevem domu, Narodni in Moderni galeriji, Škucu, na Ljubljanskem gradu in številnih drugih galerijah. Tudi letos na Ta veseli dan kulture začenja Mestna knjižnica Ljubljana novo sezono bralnega projekta Mesto bere. Prav tako bodo odprte knjižnice v številnih drugih mestih od Brežic, kjer bodo ob Vodovodnem stolpu pripravili tudi razglasitev evropskega leta kulturne dediščine in voden sprehod po starem jedru Brežic, do Žirov, kjer bodo predstavili knjigo o slikarju Franju Kopaču.

Vrata odpirajo številni muzeji, od loškega s pestrim naborom stalnih muzejskih zbirk do vranskega, kjer si lahko ogledate gasilsko zbirko, ki je ena največjih v Sloveniji. Posebnost zbirke so vodne brizgalne na lesenih vozovih iz 19. stoletja. V ljubljanskem prirodoslovnem muzeju si je mogoče ogledati neveljskega mamuta, prav vsakdo pa bo lahko potežkal izvirni mamutov zob in si od blizu ogledal pravo mamutovo dlako. Marsikje bo mogoče ugodneje kupiti različne muzejske publikacije.

Na Vrhniki vabijo v Cankarjevo spominsko hišo, kjer bodo postregli s svežo kavo, praženo na Vrhniki, in piškoti v obliki brkov. Ob prijetnem druženju in pogostitvi bodo vodniki na zanimiv način predstavili pisateljevo življenje in delo. Tudi drugod po Sloveniji bodo odprte spominske sobe velikih mož naše kulture, v Velikih Laščah denimo Levstikova in Stritarjeva ter Trubarjeva domačija.

Kogar bolj kot duhovna zanima tehniška kultura, se lahko poda v Bistro, kjer tehniški muzej pripravlja vodenje po svoji bogati zbirki prestižnih limuzin, s katerimi se je vozil predsednik Tito, ogledati si je mogoče tudi najstarejši ohranjen avtomobil v Sloveniji ter bogato zbirko koles, furnirnico, lokomobilo, kovačijo itd. V piranskem pomorskem muzeju so na ogled zbirke pomorske arheologije, morskega ribištva, ladjedelstva in pomorstva. Odprta je tudi začasna razstava Čez morje na nepoznani daljni vzhod, ki opisuje zgodovino stikov slovenskih pomorščakov z deželami in kulturami Daljnega vzhoda.

Druga plat naše kulturnosti

Poleg številnih javnih prireditev je v teh dneh napovedanih še nekaj dogodkov, ki so vsaj posredno povezani z našim največjim pesnikom. Zasluga za to, da Prešerna danes tako slavimo, gre pravzaprav Josipu Stritarju, ki je pesnika povzdignil med nacionalne ikone v svojem znamenitem eseju leta 1866. Na to so spomnili pri ZRC Slovenske akademije znanosti in umetnosti na okrogli mizi ob izidu knjige Marijana Dovića Prešeren po Prešernu.

Slovenska filantropija in KUD Subart sta v začetku tedna predstavila medijski projekt, v katerem aktualizirata Prešernovo človekoljubno sporočilo v predelavi Zdravljice. V videospotu nastopa 20 slovenskih in priseljenskih glasbenikov in nekaj znanih obrazov, kot so Boris Cavazza, Murat in Jose ter Irena Yebuah Tiran. Sodelujoči želijo tako spodbujati medkulturni dialog in s sms-donacijami zbirati sredstva za pomoč otrokom beguncem pri vključevanju v slovensko družbo. Režiser, scenarist in avtor priredbe Prešernove Zdravljice Jure Grahek iz KUD Subart namreč ugotavlja, da v Sloveniji ni ugodnega ozračja za sprejemanje ljudi drugih kultur in narodnosti.

»Zato je edini način, kako doseči spremembe, ta, da se med seboj spoznamo, saj strah premagaš le, če človeka spoznaš,« je prepričan Grahek. Z medijskim projektom po njegovih besedah poskušajo »slovenske državljane spodbuditi k razmišljanju o spajanju kultur kot o nečem pozitivnem«.

B. M.

Prijavi sovražni govor