Okultna psevdoznanost ali ekološko ozaveščena dejavnost

Biodinamično kmetovanje: Obdelovalcev zemlje po načelih biodinamike je vedno več

Sun, 27.03.2016, 10:00
Primanjkuje temeljnega znanja o delovanju narave v obliki kmetijske duhovne znanosti.

Gospodar vzame leseno mešalo, napravljeno po zelo natančnih navodilih iz Darmstadta, ga potopi v 200-litrski sod z vodo ter začne energično mešati. Gladina tekočine se pod vrtljaji priprave za mešanje upogne in na sredini nastane globok vrtinec, ki seže skoraj do dna soda.

Po nekaj minutah upehani mešalec popusti orodje in reče: »Takole je treba mešati eno uro – pol ure v eno in pol ure v drugo smer. Globlji, ko je lijak, boljše je škropivo, ki nastane z mešanjem vode in posebej pripravljenega preparata. Tudi za dva krepka moža je to naporno delo. Kot vidite, biodinamično kmetovanje, ki je res duhovna veda, ni samo filozofiranje, kakor menijo nekateri, ampak tudi zelo eksaktno in zahtevno delo.«

Energija v kravjem rogu

Mož, ki je praktično predstavil, kako v biodinamičnem kmetovanju pripravljajo škropiva za polja ali izdelovanje komposta, je Jože Grabljevec, gospodar samopreskrbne kmetijice v Podrečju pri Domžalah. Pri svojih 83 letih predseduje društvu Ajda Domžale s približno 250 člani iz vse Slovenije, predvsem pa še vedno kmetuje na približno 4000 kvadratnih metrih, kjer pridela zase in za ženo več kot dovolj hrane, od sadja in zelenjave do kozjega mleka.

V prostoru, kjer je nekoč izdeloval prevleke za avtomobilske sedeže, je zdaj sedež društva in enkrat na teden tudi tržnica za pridelke članov s certifikatom Demeter. Sam ne prodaja, ker vse porabi doma. Odpovedal se je certifikatu, ki ga je treba vsako leto obnavljati, in strošku približno 250 evrov, počasi se bo, napoveduje, odpovedal tudi predsedovanju društva, ne bo pa se odpovedal biodinamičnemu kmetovanju.

Čili starostnik, ki nikoli ne stopi v lekarno, že vsaj poldrugo desetletje, odkar se je srečal z biodinamiko, ne kupuje hrane v trgovinah. Hrana iz konvencionalne pridelave napolni samo želodec, ne pa tudi življenjskih sil, parafrazira očeta biodinamike Rudolfa Steinerja. Čeprav se biodinamično pridelovanje prilagaja predvsem ritmom narave, to ne pomeni, da je dela malo, razloži predsednik društva ter dvigne težka pokrova lesenih zabojev v kotu prostora, v katerih so keramični lonci s tako imenovanim preparatom 500.

Preparat 500 oziroma gnoj iz roga, kakor mu tudi rečejo, je eden temeljnih kamnov modrosti biodinamičnega opusa. Drugi tak temelj je preparat 501 oziroma kremen iz roga, ki ga pridobijo, ko stolčejo kremenov kamen – kameno strelo – v prah. Toda da iz teh dveh snovi nastaneta preparata, ju morajo najprej zakopati v zemljo. Člani društva to napravijo skupaj: v votle kravje rogove natlačijo svež kravji gnoj, pravi biodinamik in pokaže star kravji rog. V biodinamiki imajo kravji rogovi prav posebno mesto, saj velja, da je v njih shranjena energija. Rogove, skupaj jih napolnijo kakšnih 600, nato zakopljejo v zemljo, da predela njihovo vsebino v preparat. Enako napravijo s kremenovim prahom, le da rogove z gnojem zakopljejo od jeseni do spomladi, rogove s kremenom pa od pomladi do jeseni.

Veda o kompostiranju

Preparat iz gnoja je namreč namenjen potiskanju življenjskih sil navzgor, drugi, iz kremena, pa te sile potisne v rastline. Ko sta preparata narejena, ju shranijo; prvega v izolirani skrinji, razlaga gospodar, ko s prsti mane temno rjavo sprijemajočo se kvazizemljino, ki je bila nekoč navaden kravji gnoj; drugega pa kar na okenski polici, kjer se napolni še z energijo sončne svetlobe.

Preparate v zelo majhnih količinah zmešajo z vodo in napravijo škropivo. Poleg škropiv je pri biodinamičnemu kmetovanje zelo pomembno tudi znanje o kompostiranju. Temu namenjajo zelo veliko pozornosti, zato poleg preparatov za škropljenje izdelujejo tudi preparate za kompostiranje, ki jih pripravijo iz hrastovega lubja, rmana, kamilice in regrata. Tudi kompost, ki ga pripravlja Grabljevec za hišo, je zmešan oziroma cepljen, kot pravijo, s temi preparati, zato bo kot polnovredna hrana vir zdravja rastlin in z njimi vir zdravja živali in človeka.

Grabljevec s trirogeljnikom razkoplje enega bolj svežih kompostnih kupov, pri katerih mu izdatno pomaga pet kozic, ki radovedno kukajo izza svoje ograde. Pod površjem so se že zaredili debeli rdečkasti deževniki, ki bodo kmalu začeli rahljati gredice. Kompost v najstarejšem, lanskem kupu, že predelan v prhek humus, je že na prvi pogled videti zelo kakovosten.

Biodinamika je, kot pravi gostitelj, res duhovna veda, pri kateri ni vse takoj razložljivo, gotovo pa je tako kakovosten, doma pridelan kompost že sam po sebi jamstvo uspešnega kmetovanja, čeprav brez drugih zahtev biodinamike.

Zemlja umira

Čeprav tudi sama verjame v zakone narave, ki določajo njene ritme, in v celovitost biodinamike, pa se kmetijska svetovalka Maja Klemen Cokan predobro zaveda, da kmetje nimajo časa za filozofiranje, verjamejo le temu, kar vidijo. Tudi sama je namreč kmetica, doma imajo 30 glav govedi ter polja in 10 hektarov hmeljišča. Pogosto mora vstati že pred peto, da vse poopravi, preden odhiti v službo. Tam se pogosto samo obrne in že hiti nazaj »na kmete«. Zagotovo ni edina kmetijska svetovalka, ki tudi živi na kmetiji, je pa gotovo ena redkih predstavnikov »stroke«, ki se z vsem srcem ogreva za biodinamično kmetovanje.

Zaveda se, da je temeljna nuja kmeta preživetje, vendar pa, dodaja, gre lahko bodisi samo za materialno nujo ali pa za nujo, ki je posledica zavedanja, da je staro znanje veliko bolj trajnostno, kakor pa današnje konvencionalno, ki ga propagira njena stroka. Tako kot sloviti japonski kmet in filozof Masanobu Fukuoka je prepričana, da je današnje kmetovanje sprevrženo, ker uničuje naravo, ubija zemljo in njene ljudi. Napačno kmetovanje je povzročilo, da zemlja, kot je opazil že Rudolf Steiner, umira in zato je tudi hrana, ki jo z nasilnimi kemijskimi postopki izsiljujemo iz nje, energijsko obubožana, tako rekoč mrtva hrana, ki ni sposobna dajati človeku prepotrebne vitalne sile.

Maja Cokan se je o živosti hrane, ki ni več hranjena z umetnimi gnojili in obdelana s škropivi, ampak vzgojena v skladu z ritmi narave, njenih dnevnih in letnih vdihov in izdihov, prepričala tudi na svoje oči: »Pohlep po znanju me je pripeljal v Porenje, kjer nas je gostil Friedrich Wenz, sinonim za biološko dinamično kmetovanje. Tam zemlje ne orjejo več globinsko kot pri nas, ampak le kakšnih 10 do 15 centimetrov, z rastlinami delajo po priročniku Marie Thun, za njihovo gnojenje, krepitev in zaščito pa uporabljajo biodinamične preparate in pripravke, ki so vsi iz naravnih sestavin. Tamkajšnje žito je bilo na pogled veliko boljše, močnejše, s krepkimi stebli, kot pa na njivah v okolici, ki jih verjetno obdelujejo na konvencionalne načine.«

Razgradljive nogavice

Kmetijska svetovalka, od katere pričakujejo izračunavanje količin kemičnih preparatav na hektar poljskih površin, je očarana nad ritmi narave, dneva, meseca in letnih časov. Priročnik Marie Thun – ta je ugotovitve o vplivu posameznih konstelacij nebeških teles na rast rastlin pretvorila v rabo za vsak dan in prvič objavila leta 1961 – vedno nosi s seboj kot kakšen brevir, celo ko se pripelje v Ljubljano. Tako kot otep konopljenega prediva in prgišče kukijev, domačih piškotov s cvetovi konoplje, industrijske seveda, da ne bo pomote. Konoplja je njena druga velika strast. S somišljeniki je ustanovila Ekoci (ekocivilno iniciativo Slovenije) in skupaj so izdelali projekt naravnih nogavic iz industrijske konoplje. »Ko jih ponosite, jih lahko mirno vržete na kompost, saj se bodo povsem razgradile.«

Projekt so ponudili tovarni nogavic Polzela, ki eko-bio nogavice, moške in ženske, že izdeluje; morda ji prav ta produkt, za katerega se menda resno zanimajo v Švici, pomaga splavati iz globoke zadolženosti. Nadvse poln in krepak okus temnih, domačih kukijev se meša z rahlo grenkim priokusom jalovosti početja zanesenjakov v državi, kjer je industrijska konoplja še vedno na seznamu hudo nevarnih rastlin.

Kmetijska svetovalka je prepričana, da je oranje njiv jeseni in puščanje v prahi, da zemlja premrzne in postane grudičasta, greh: »Ta zemlja izpuhteva nenormalno velike količine ogljikovega dioksida, gradnika ozonske luknje. Če bi bila poraščena, lahko z ozimnim žitom (ali s kako križnico, deteljo, celo z industrijsko konopljo), bi fotosinteza proizvajala kisik. Tako pa strupeni ogljikov dioksid mori življenje in povečuje ozonsko luknjo. A ne le to, padavine spirajo organsko komponento v tleh. A strokovnjaki tega še niso prepovedali. Temeljnega znanja o delovanju narave v obliki kmetijske duhovne znanosti ni.«

Posvet z Mario Thun

Ni vseeno, kdaj rastline sejemo, sadimo, presajamo ali žanjemo, obiramo, pravi kmetijska svetovalka, ki na svojem območju v domači Savinjski dolini skrbi za 1200, večinoma manjših, kmetovalcev s samopreskrbnimi kmetijami. O preparatih za škropljenje, kot sta gnoj iz roga in kremen iz roga, jim raje ne govori. Svetuje jim le to, v čemer je tudi sama lahko zgled uspešnega kmetovanja: »Ko načrtujemo delovna opravila za pridelovanje krme, se posvetujemo, če seveda lahko izbiramo ustrezen čas, s koledarjem Marie Thun. Čeprav so primorani tudi sami sejati hibridno koruzo, prakticirajo vsaj – strojno – okopavanje, da jim ni treba več uporabljati herbicidov. Pri teličkih smo znova začeli puščati, da jim rastejo rogovi. V prihodnosti želimo govedu krmiti samo suho seno, nič več silaže, a to zahteva velike naložbe.«

Da se naložbe, ne le v zdravje, ampak tudi finančne, kmalu povrnejo, je prepričan Jože Grabljevec. Ko se pridelovalec, ki že deluje po ekoloških standardih, odloči za biološko dinamično metodo, ima najprej res manj pridelka, vendar se sčasoma ta uravna na prejšnjih ravneh, ugotavlja predsednik domžalske Ajde.

Čeprav na biodinamično kmetovanje pogosto letijo očitki, da gre le za okultno kvaziznanost, se število njegovih privržencev počasi krepi tudi v Sloveniji. Mednarodno blagovno znamko Demeter, ki označuje pridelke in izdelke, pridelane po načelih biodinamike in je še za stopnjo zahtevnejša od certifikata za ekološko pridelano hrano, so lani v Sloveniji dodelili kakšnim 40 pridelovalcem, pove Mladen Puž, kontrolor biodinamike pri mariborskem inštitutu Kon-cert, ki podeljuje certifikate. Hitreje kot za zdaj zanemarljive količine hrane z Demetrovim blagoslovom narašča število malih pridelovalcev, samopreskrbnih kmetovalcev in vrtičkarjev. V društvih Ajda je, ocenjuje Klemen Cokanova, združenih že kakšnih 3000 navdušencev, ki želijo z biodinamiko pridelati zdravo in, kot pravijo, živo hrano.

Prijavi sovražni govor