Otroci se učijo, ne da bi sami vedeli, da se

V prvem razredu nekaterih šol bo angleščina poskusno obvezni predmet. Cilj ni znati na pamet seznama besed in nepravilnih glagolov
Objavljeno
27. maj 2018 15.00
Posodobljeno
25. maj 2018 19.17
Ura angleškega jezika v drugem razredu OŠ Prežihov Voranc Ljubljana. FOTO: Jure Eržen/Delo
Ljubljana - Učenci prvega razreda dvajsetih slovenskih šol bodo v naslednjem šolskem letu imeli tuji jezik poskusno že kar vpisanega v urnik – med obveznimi predmeti. Jih bo preobremenilo? Ni nekoliko prezgodaj? Pogledali smo v učilnice in preverili, kako dobro so angleščino sprejeli učenci in učitelji.

Angleščina je t. i. lingua franca našega časa: čeprav v večini držav ni uradni jezik, jo poleg tistih, ki se vanjo rodijo, govori okrog 470 milijonov, po nekaterih ocenah pa več kot milijardo ljudi po vsem svetu. Slovencev je sicer za prgišče, a vendar jo po zadnji raziskavi Eurobarometra govori 61 odstotkov, z njo pa so, tako kot marsikateri evropski državi, vse bolj v stiku že malčki in otroci.

Tuj jezik je v šoli zdaj že drugo leto obvezen predmet v drugem razredu, v prvem pa zgolj kot izbirni. Starši se zanj ali odločijo ali pa ne. Krepka večina se. Po podatkih ministrstva za izobraževanje, znanost in šport izjeme skoraj ni bilo: na ta izbirni predmet se je letos vpisalo 20.762 učenk in učencev prvega razreda, kar je 95,6 odstotka vseh otrok. Nemščino je izbralo 3,8 odstotka vseh prvošolcev.

Tako bo ostalo predvidoma še tri leta, do takrat pa bi po domnevah ministrstva že utegnile biti pripravljene podlage za zakonske spremembe, ki bodo angleščino za stalno zasidrale na urnike prvih razredov vseh slovenskih šol.

O tem, ali se bodo otroci že v prvem razredu pridružili pouku angleščine, ne odločajo sami, temveč njihovi starši. Ob uvajanju jezika v prve razrede osnovne šole so imeli nekateri pomisleke: opozarjali so na to, da jih bo še ena ura preobremenila, saj se že tako ali tako zajeda v njihovo podaljšano bivanje, da bodo znali angleško, slovensko pa ne, da bodo znali kvečjemu malega »zamorske« angleščine, da tudi učitelji nimajo ustrezne izobrazbe, da spodbujamo jezikovni imperializem angleščine ….

image
Učenje angleščine v prvem razredu. FOTO: Katarina Gostinčar


Brez učbenikov in delovnih zvezkov


Kako učitelji sploh uvajajo učence v tuj jezik in s tem v večjezičnost, smo preverili na več slovenskih šolah.

Učbenikov in delovnih zvezkov otrokom ni treba nositi v torbici, saj jih pri pouku ne uporabljajo. »S pisanjem in branjem ne smemo začeti prezgodaj, prvi dve leti se osredotočamo na poslušanje in govorjenje,« pravi Irena Dular, učiteljica angleščine na Osnovni šoli Mirna, in poudarja, da angleščina ne sme biti korak pred materinščino. »Opismenjevati se morajo najprej v svojem jeziku.«

Zato pa se tujega jezika poskušajo učiti kot materinščine, tako da so med poukom nenehno izpostavljeni angleščini. Poslušajo pravljice, gledajo videoposnetke, pripovedujejo izštevanke, igrajo spomin, si podajajo žogice, telovadijo po angleških navodilih, učitelj pa večino časa govori angleško. »Koncentracija teh nadobudnežev je kratka, zato hitro menjavamo aktivnosti, ki vedno sledijo izbranemu jezikovnemu cilju,« pripoveduje Dularjeva. Njena kolegica Slađana Zvizdalo z Osnovne šole dr. Ivana Korošca Borovnica v pogovoru podčrta, da dejavnosti niso vezane na mizo in stol v učilnici, »gremo tudi na hodnik ali v naravo.« Po njenem je pomembno, da se učijo, ne da bi sami vedeli, da se.

image
V prvem razredu na OŠ Prežihovega Voranca vsako leto posadijo fižol. FOTO: Katarina Gostinčar

 

Niso vedno razpoloženi


V večini se učijo organsko, nezavedno, v svoj vsakdan jo sprejemajo neobremenjujoče. Priznavajo pa vsi, da pridejo otroci v razred tudi že utrujeni. »Pride kakšen dan, ko morda niso razpoloženi. Ne morem pričakovati, da bodo vedno stoodstotno navdušeni. Saj tudi odrasli nismo,« pravi Ana Perović, učiteljica angleščine na Osnovni šoli bratov Polančičev Maribor.

V tem smislu si nekateri učitelji želijo, da bi bila angleščina že v prvem razredu del obveznih predmetov. »Šeste ure so malo nerodne, ker se jim kdaj pozna utrujenost,« pravi tudi Katarina Gostinčar z osnovne šole Prežihovega Voranca, kjer bodo letos angleščino kot obvezni predmet poskusno že uvedli v prvi razred.

Za večino učencev učenje ne bi smelo biti obremenjujoče, vendar za vse otroke to ne velja. Takrat se je treba povezati z razredničarko, saj jih spremlja tudi pri drugih predmetih, opozarja Dularjeva. »Če sama opazi težave pri angleščini, jih je verjetno tudi že razredna učiteljica.« A učni načrt ponuja dovolj avtonomije, da v čim večji meri prilagodijo dejavnosti in vsebine zmožnostim in potrebam vsakega otroka.

Gostinčarjeva ugotavlja, da imajo z učenjem angleščine celo manj težav kot z drugimi predmeti. »Več utrjujemo, več je svobode, osredotočimo se na to, kar jih zanima.«

image
Kakšno je pa vreme danes? FOTO: Katarina Gostinčar

 

Napredujejo hitreje


Učitelji opažajo, da v tej starosti otroci napredujejo hitreje. Kar ugotovijo same, morda ni vidno vsem staršem. Nekateri bi raje videli, da bi se na pamet učili sezname besed, morda že kar nepravilne glagole. Gostinčarjeva pravi, da razume njihovo mnenje, »vendar je razlika med mnenjem in informiranim mnenjem, zato je dobro, da starši poznajo tudi ozadje.«

Poleg tega jim tudi pomisleki hitro izpuhtijo, ko se seznanijo z delom in jim bolj približaš učilnico, ugotavlja Slađana Zvizdalo. Ana Perović pa odgovarja takole: »Ne bi poučevala nečesa, česar ne bi zagovarjala in če ne bi bilo koristno za otroka.«

Kako plastnični so možgani v otroštvu?
doc. dr. Tina Bregant, spec. pediatrije

Učenje tujega jezika vpliva na otrokov razvoj: otrok je bolj kompetenten pri izražanju, bolj govorno sposoben in tudi pozoren.V otroštvu se uči hitreje in z manjšim vložkom energije. Sinapse nastajajo, se krepijo in izginjajo vse življenje.

Ti dinamični procesi so v otroštvu bolj izraziti; omogočajo pridobivanje in obdelavo informacij v otroštvu, zato pravimo, da imajo možgani v zgodnjem obdobju lastnost razvojne plastičnosti. Učimo in pomnimo pa še pozno v starost, a takrat možgani ohranijo zgolj plastičnost učenja in spomina; imajo pa tudi sposobnost plastičnosti ob poškodbi.

Zaradi plastičnosti možganov se je tudi odrasel človek sposoben naučiti jezika, lahko se izmojstri in je tekoči govorec. Vendar pa je način, kako so se možgani organizirali, nekoliko drugačen: pogosto sta področji, ki sta bolj dejavni ob uporabi obeh jezikov, torej maternega in tujega, fizično ločeni, v otroštvu pa se vsaj deloma prekrivata. Takšna razvojna plastičnost je dobra, saj omogoča hitro preklapljanje med jezikoma, lahko pa pomeni tudi, zlasti pri otrocih, rojenih v dvojezično družino, da spregovorijo kasneje kot vrstniki, saj morajo njihovi možgani predelati več informacij. Lahko tudi preizkušajo pravila maternega jezika v drugem jeziku, kar ni nujno slovnično pravilno.

Glavna prednost dvojezičnih govorcev ni v tem, da imajo dvojezični otroci dvakratno število besed, ampak da prihajajo v stik z različnimi kulturami in miselnimi modeli, ki jih spoznavajo preko jezika. Poleg tega znajo hitreje spreminjati pozornost, sposobni so tudi hitrih odločitev. Poleg tega imajo ti otroci zaradi zgodnjega fonetičnega učenja bolj pristno, izvorno izgovorjavo.

Idealno bi bilo, če gledamo s fonetičnega vidika, da bi se otroci učili poslušanja in jezika, da bi bili tujemu jeziku izpostavljeni čimprej. Pri učenju kateregakoli jezika pa je pomembno učenje znotraj socialnega konteksta, saj jeziki uporabljajo različne miselne sheme.

Pomislite samo na razliko v zapisovanju besede jaz v slovenščini in I am v angleščini, ki jo zapišeš z veliko začetnico in prav na začetku stavka, ali pa na težave s tikanjem in vikanjem, ujemanje pridevnika in samostalnika, slovnična pravila ...

Raziskave tudi kažejo, da otroci, ki govorijo še kakšen jezik poleg maternega, razumevajo lastni jezik nekoliko drugače; pozorni so na strukture, ki bi jih sicer vzeli za samoumevne ... Pri dvojezičnih odraslih pa vemo, da je pri njih manjša verjetnost kognitivnega upada in da aktivna dvojezičnost pozno v starost zmanjšuje verjetnost za razvoj demence. Tako da je uporaba še kakšnega jezika, poleg lastnega, koristna.