Poletje 2016 bo rekordno vroče

Večletne vremenske napovedi: Leta 2017 pride ohladitev, nato se bodo temperature znova stopnjevale.

Sun, 28.02.2016, 12:00

Še kakšen dan in vremenoslovci bodo znova lahko računali, za koliko je bil iztekajoči se februar toplejši od vseh minulih. Toda če so bile visoke temperature sredi zime blagodejne, bodo poleti lahko že kar peklenske. Če bodo obveljale sedanje napovedi, bo leto 2016 globalno še toplejše od rekordnega 2015. Nam grozijo novi temperaturni rekordi?

Meteorologi in klimatologi po vsem svetu temu prikimavajo. Globalno segrevanje našega planeta se bo namreč zaradi posledic kombinacije naraščanja toplogrednih plinov in pacifiškega morskega toka El Niño v prihodnjih 10 mesecih le še nadaljevalo. Nekoliko bolj obetavna napoved sledi za leto 2017. El Niño, ki bo letos dosegel vrhunec, se bo začel ohlajati, in ta proces – kot bi nekdo izklopil centralno ogrevanje – bo nekoliko ohladil zeleni planet. A ohladitev bo le kratkotrajna: v letih 2018, 2019 in 2020 se bo Zemlja povrnila k starim trendom. Ni sicer nujno, da bodo temperature takrat višje kot lani in predvidoma letos, bodo pa zagotovo znova naraščale, so si enotni strokovnjaki za dolgoročne vremenske napovedi.

Dramatični scenariji

Črnoglede napovedi klimatologov prihajajo prav v času, ko je skupina znanstvenikov razkrila raziskavo, ki kaže, da je bilo zadnjih 30 let verjetno najbolj toplo v zadnjih 2100 letih. Mednarodni tim strokovnjakov je, kot piše britanski Observer, uporabil vse razpoložljive podatke in zgodovinske vire ter z njihovo pomočjo rekonstruiral letne temperature za dve tisočletji in odkril, da prav nobeno obdobje v času našega štetja ni bilo tako toplo, kot je zadnjih 30 let.

Globalne izkušnje sveta bomo v enaki meri deležni tudi Slovenci. Ni pa gotovo, če tudi v enakih intervalih; pred direktnim vplivom oceana nas branijo Alpe, za katerimi je naše vreme včasih precej lokalno obarvano. Tako je bilo tudi lani, v za svet rekordnem temperaturnem letu, ko so bile temperature pri nas nižje kot leta 2014, ko smo tovrstni rekord zabeležili na sončni strani Alp, opozarja Mojca Dolinar, vodja oddelka za klimatologijo pri meteorološkem uradu. Niso samo vročinski valovi, ki so lani nekajkrat zaporedoma zajeli tudi Slovenijo, in smo jih subjektivno najbolj občutili kot posledico globalnega segrevanja, merodajni za statistiko, ampak temperatura skozi vse leto. Ta pa se je v povprečju pri nas najbolj dvignila leta 2014.

Na splošno pa je – in meritve zadnjih 50 let to potrjujejo – tudi Slovenija del iste globalne zgodbe, ki jo razen El Niña krojijo predvsem povečane količine toplogrednih plinov v ozračju. Scenariji podnebja, ki so jih na podlagi napovedi o gibanju izpustov toplogrednih plinov izdelali klimatologi za več desetletij naprej, niso obetavni. Če je 30-letno povprečje temperatur za Ljubljano 11 stopinj, se utegne do leta 2050 to povprečje dvigniti na 13 stopinj. V zadnjih 50 letih je povprečna temperatura narasla za 1,7 stopinje. Čeprav je stopinja ali dve več slišati malo, pomeni takšno statistično povprečje v človekovem vsakdanjiku večkratno povečanje nepredvidenih ekstremnih dogodkov. Če so bile še pred nekaj leti poletne temperature ekstremne pri 38 stopinjah, se utegnemo kmalu soočiti z ekstremnimi 42 ali celo 45 stopinjami. Več bo tudi vročinskih valov, daljša bodo obdobja suš, večje bodo količine padavin ob nalivih, močnejše in nevarnejše, z orkanskimi vetrovi, bodo nevihte.

Večina modelov, ki jih skozi računalniške možgane poženejo klimatologi, pokaže, da bo zima v povprečju toplejša od vsaj ene do kar 2,5 stopinje, pomlad za poldrugo stopinjo, poletje za dve in prav tako za dve stopinji tudi jesen. Malo manj kot druga območja se bo, na srečo, ogrela že zdaj najtoplejša Goriška, bolj kot povprečje bodo dodatne toplote deležne gore.

Mokre zime, sušna poletja

Čez dobro desetletje utegne torej v naših gorah pobirati sneg že sredi zime. V takšnih razmerah lahko kar pozabimo na smučanje pred domačim pragom, morda pa tudi na višjeležečih tujih smučiščih. Če našim pobočjem grozi odjuga, pa napovedi za zahodno Evropo kažejo, da bodo zime vse bolj sušne. Po drugi strani pa utegnejo biti zime pri nas še bolj mokre kot doslej. Hkrati pa nas utegnejo zajeti dolga, vroča in tudi vse bolj sušna poletja. Če je ob kontinentalnem visokem pritisku pri nas zelo toplo, je hkrati tudi sušno, ker ta visoki pritisk preprečuje vremenskim motnjam, da bi potovale skozi naše kraje, tako da nas zaobidejo tudi morebitne ohladitve, pojasni Mojca Dolinar: »Zato je velika verjetnost, da bodo poletja ne le vroča, pač pa tudi vse bolj suha.«

Napovedovanje padavin je sicer še bolj tvegano kot napovedovanje temperature, saj podnebni modeli za padavine generirajo le signal. Glavni zunanji dejavnik v podnebnih modelih za določanje dolgoročnejših scenarijev je pričakovana količina toplogrednih izpustov, vsi drugi parametri so naravni, ta pa je tisti, ki najbolj vpiva na rast globalne temperature, poudari klimatologinja: »Toplogredni izpust je mogoče v podnebnih modelih zelo proprosto ponazoriti, saj nima v primerjavi z naravnimi pojavi, ki so sicer kaotični, nikakšrnih nihanj; temperaturo pa sili samo navzgor. Določen učinek tople grede, predvsem vodne pare in ogljikovega dioksida Zemlja sicer potrebuje, saj zadržuje toploto, ki jo prejmemo od Sonca. Brez nje bi bila Zemlja mrtev planet s povprečno letno temperaturo minus 18 stopinj. Toda več ko je izpustov, več je tudi tega zadrževanja, kar lahko pomeni katostrofo, saj že majhna motnja lahko podre krhko ravnovesje kaotičnega podnebnega sistema.«

Cilj, ki ga je v imenu človeštva zastavila mednarodno konferenca o podnebnih spremembah, to je, da bi do konca stoletja povprečna temperatura narasla le za 1,7 stopinje, je, meni, povsem nerealen. »Vsi izpusti, ki so že v atmosferi, bodo v njej ostali še desetletja in še naprej preprečevali toploti, da bi v obliki infrardečega sevanja uhajala v vesolje.«

El Niño deluje kratkoročno

Nasprotniki toplogredne teorije, ki dokazuje, da je za naraščanje temperatur kriv človek, sicer trdijo, da je za lanske vročinske udare kriv samo toplovodni El Niño, ne pa tudi učinek tople grede. Meteorologi takšne trditve zavračajo s številkami: El Niño je bil zelo intenziven v letih 1997 -1998, vendar so bile takratne temperature nižje kot leta 2015, ko so bile izmerjene najvišje temperature od leta 1850, odkar so začeli izvajati meritve. To pa zato, ker je bazično segrevanje, ki ga povzroča zviševanje koncentracij toplogrednih plinov, predvsem CO2, danes veliko večje, kot pa je bilo pred koncem tisočletja. S tem se strinja tudi klimatologinja Mojca Dolinar: »El Niño je tipično notranje nihanje podnebja in sam po sebi ne povzroča dolgoročnega segrevanja, ampak se ciklično spreminja in ob svojih vrhuncih oziramo padcih samo dodaja ali odvzema toploto k trendu segrevanja.«

K segrevanju ali ohlajanju ozračja svoj delež prispeva tudi Sonce s svojim povprečno 11-letnim ciklusom naraščanja in upadanja aktivnosti, ki jo nakazujejo sončne pege. Svoje lahko k tem procesom dodajo tudi vulkani. Če se prebudi kakšen večji, lahko izbruha toliko pepela v stratosfero, da za nekaj let zasenči sončno svetlobo. Tudi sicer vpliv nihanja te naše trajnožareče zvezde sam po sebi ni prav velik, še posebej zanemarljiv je prav v luči globalnega segrevanja. Kadar je sončev cikel v najvišji fazi, to doda splošni temperaturi komaj 0,05 stopinje. Globalno pa je to vendarle mogoče začutiti, kadar se sončev cikel ujame s ciklom El Niña.

Ko bo enkrat letos v vodah Pacifika prevzela besedo La Niña, ki pomeni vdor hladne vode iz globin oceana na površje, potem ko vetrovi odpihajo toplo površinsko vodo proti Avstraliji, se bo osrednji in vzhodni Pacifik primerno ohladil, in začasno vsaj delno upočasnil globalno segrevanje. Ali bo katero od let do konca dekade še lahko »potolklo« lanske oziroma predvidene letošnje rekorde, je izjemno težko napovedati. Eden izmed razlogov za negotovost je pomanjkanje preciznega znanja o kroženju oceanov, predvsem v njihovih globinah; niti ciklusa izmenjave El Niña in La Niñe v Pacifiku še ne znajo natančno določiti. Večina informacij o totalni energiji planeta, ki jo določa količina toplote, je namreč skrita v temnih morskih globinah, ki pa so precej slabše raziskane kot atmosfera, pravi klimatologinja.

Z meritvami v morjih lahko ugotovijo, v kakšni fazi je trenutno El Niño; če je tako kot zdaj v izraziti fazi, to je na vrhuncu, potem lahko kljub njegovi nepredvidljivosti napovedo, da se bo zagotovo začel spuščati. To pomeni, da bo njegov vpliv na vreme močan še več mesecev tudi po tem, ko se bo že začel umikati. Prav zato vremenoslovci za letos napovedujejo rekordno globalno temperaturo, za leto 2017 pa po tej logiki tudi začasno ohladitev.

Prijavi sovražni govor