Porabite le toliko, kolikor imate

Pogoj za varčevanje je vsaj nekaj prostih sredstev. Mnogi ne znajo z denarjem. Najpogostejša napaka  je, da v resnici ne privarčujemo.

Wed, 13.01.2016, 17:00

Varčevanje je smiselno in nujno, a le, ko ima družina ali posamez­nik vsak mesec na razpolago vsaj nekaj prostih sredstev. Mag. Samo Lubej, neodvisni naložbeni svetovalec iz Finančnega centra, pravi, da je varčevanje stvar zavestne odločitve, da ne bomo vsega porabili in da se bomo čemu odrekli. Toda kako varčevati, kje prihraniti in kaj s prihranki?

Težko je varčevati, če nimaš za najnujnejše

»Na žalost je med nami vse več tak­šnih, ki nimajo niti za najnujnejše. Takšni težko varčujejo. Če pa je le mogoče, je treba dati nekaj na stran. Že zaradi dobrega občutka, samopodobe in samozavesti, da ste to zmogli,« pravi Samo Lubej in opozarja, naj si nikar ne prigovarjamo, da bomo varčevali, ko nam bo kaj ostalo.

Največji problem je po njegovem ta, da ljudje ne varčujemo: »Če pa že, Slovenci pogosto ne varčujemo ciljno. To pomeni, da ne znamo izbrati primernih produktov, ki jih seveda ne moremo, če ne vemo, kako dolgo bomo varčevali in koliko tveganja si lahko privoščimo.« Kako torej začeti? »Posamezniku ali družini dam nalogo, da ugotovijo in zapišejo na papir, koliko denarja porabijo na mesec in za kaj. Nato morajo presoditi, kaj od tega je zares nujno in kaj ne. Ko vidiš to razliko, se moraš samo še odločiti, kaj lahko pogrešaš ...« Sogovornik opozarja, da univerzalnega recepta ni. Družine ali posamezniki živijo različno, imajo različne navade, potrebe, želje in interese.

Zlato in srebro mrtvi naložbi


Slovenci še vedno najraje in največ varčujemo na banki. Lubej pravi, da se je v zadnjih dveh letih povrnilo zanimanje za vzajemne sklade, ki so postali privlačni zaradi vse manjše donosnosti pri depozitih. »Še vedno se radi spogledujemo z nepremičninami kot naložbami, čeprav smo na tem področju postali previdnejši.« Po njegovem mnenju sta naložbi v plemeniti kovini, kot sta zlato in srebro, mrtvi naložbi. »S tem hočem reči, da ne plemenitita premoženja na dolgi rok, ampak zgolj ohranjata njegovo vrednost. Ne moreta biti vključena v proces dodajanja in ustvarjanja nove vrednosti, kot so recimo delnice, zato je njun donos na dolgi rok manjši. Plemenite kovine so vedno bile in bodo naložba za primer katastrofe. Tega v naših krajih že dolgo nismo doživeli, a ko propade valuta, razpade država, izbruhne vojna, takrat je zlato zadnje varno pribežališče za hrambo premoženja in tudi kritje sprotnih stroškov.«

Kadarkoli smo negotovi glede osebnopremoženjskih in naložbenih vprašanj, na primer pri najemanju dolgoročnega stanovanjskega posojila ali oblikovanju pokojninskega načrta, je po sogovornikovem mnenju dobro, če poiščemo pomoč strokovnjaka, pri čemer ni pomembno, za kakšne zneske gre. Strokovnjakov je na trgu veliko. »Si predstavljate, da se lotite gradnje hiše brez načrta, da se na sodišču pravdate sami, brez odvetnika, ali da si, ko zbolite, sami postavite diagnozo, določite zdravljenje in izberete zdravila?!« retorično sprašuje Samo Lubej, prepričan, da bi moral vsakdo, ki mu je finančno področje pomembno, občasno poiskati pomoč primerno usposobljenega in poštenega finančnega strokovnjaka, ki mu bo za primerno plačilo etično in strokovno svetoval. »Razmišljanje, ko mi bo kaj ostalo in ko bom kaj imel, pa pridem na posvet, je povsem zgrešeno,« opominja.

Začeti je treba pri mladih

Ko nanese beseda na varčevanje, imajo ljudje pogosto v mislih čas, ko ne bodo več delovno aktivni. »Odnos do t. i. varčevanja za starost se med Slovenci zelo počasi spreminja. Stari čez 50 let se za to zanimajo in jih skrbi, ker vidijo, kako vse bolj skromne pokojnine dobivajo njihovi ne dosti starejši nekdanji sodelavci. A zanje je že (pre)pozno, da bi se dalo kaj resnega narediti. Najbolj me skrbi za mlade, stare od dvajset do trideset let. Njim je pomembno, da se imajo lepo danes in zdaj, potrebujejo dober pametni telefon in povezavo do spleta, za drugo se ne zmenijo,« opaža Samo Lubej.

Zaradi takega odnosa številnih mladih je nujno, da jim varčevanje približamo že kot otrokom. Sogovornik pravi, da to storimo tako, da smo jim vzor. »Naučiti jih moramo ravnanja za denarjem. Je pa problem, ker tega še velika večina staršev ne obvlada. Tudi učiteljev ne. Zato sem zelo ponosen, da sem eden od štirih slovenskih ambasadorjev finančnega opismenjevanja mladih v okviru akcije Mladi in denar. To je neprofitni projekt, ki ga je nedavno podprl tudi predsednik države Borut Pahor. To je prvič, da se v moderni zgodovini Slovenije o osebnih financah govori v okviru osnovnih in srednjih šol.« Lani je bilo v projekt vključenih devetdeset šol, po programu pa se je izobraževalo 150 učiteljev. Krožek za višje razrede osnovnih šol in vse letnike srednjih šol organizira revija Moje finance v sodelovanju z neodvisnimi strokovnjaki in učitelji.

Prijavi sovražni govor