Potapljanje schengenske barke

Vsaj pol članic EU se je vedlo, kot se jih begunska kriza ne tiče, a so v zadnjem tednu vsi videli, kaj se lahko zgodi.

Sat, 23.01.2016, 20:00
V Junckerjevem štabu so izračunali, da zgolj ena ura zamude kot posledica čakanja tovornjaka na meji stane 55 evrov.

Bruselj - V Bruslju je začelo vladati nekakšno napol apokaliptično razpoloženje. Bo Unija sploh preživela vse pretrese in krize? V kosti evropskega uradništva se je zalezel strah. Govorijo o razpadajoči hiši, s katere se vsak dan odkruši kak del. EU bo iz begunske krize izšla drugačna.

Dramatična svarila

V zadnjih dneh in tednih so se začela vrstiti dramatična svarila. Predsednik evropske komisije Jean-Claude Juncker in nemška kanclerka Angela Merkel usklajeno napovedujeta, da bi bila evro in enotni trg EU brez schengna ogrožena. Premier predsedujoče EU Nizozemske Mark Rutte in predsednik evropskega sveta Donald Tusk sta oznanila, da ima Evropa še približno dva meseca za rešitev krize in schengenskega sistema. Kako sta prišla do tega roka, ni jasno. Vojne v Siriji se ne da končati čez noč. Tudi drugi vzroki za prihod beguncev bodo ostali še nekaj časa.

Četudi se je vsaj pol EU v zadnjih mesecih vedlo, kot da begunska kriza ni njihova stvar, so v zadnjem tednu vsi lahko videli, kaj vse se lahko zgodi. Avstrijski kancler, socialdemokrat Werner Faymann, ki je dolgo kritiziral politiko madžarskega premiera Viktorja Orbána in logiko zapiranja meje, je klonil pod pritiskom. Avstrija naj bi imela »zgornjo mejo« pri sprejemanju beguncev. Sledili so strožji ukrepi po balkanski poti navzdol, vse do makedonske meje z Grčijo. To v praksi pomeni, da bo vse več prebežnikov na mejah tako ali drugače zavrnjenih.

Negotov status schengna

Ko se bodo v ponedeljek na neformalnem srečanju v Amsterdamu zbrali notranji ministri EU, bodo imeli na mizi nadaljnje zastiranje schengenske zavese. Domine so začele padati sredi septembra, ko je najprej Nemčija, sredi hudega begunskega pritiska, začela uvajati nadzor na notranjih schengenskih mejah. Sledilo je več drugih članic, od Avstrije do Skandinavije. Takšen režim nadzora schengenska pravila v izjemnih okoliščinah sicer dopuščajo, a mora biti časovno omejen. Nemčija bi ga, denimo, morala preklicati najpozneje maja.

Da bi spomladi lahko vrnili schengenski režim v prejšnje, normalno stanje, se zdi povsem neverjetno. Nemški minister za notranje zadeve Thomas de Maizière bi nadzor na meji z Avstrijo podaljšal kar za nedoločen čas, ker še ne vidi časovne točke, na kateri bi ga lahko odpravili. Če ugotovijo trajne resne pomanjkljivosti pri nadzoru na zunanjih mejah (v Grčiji), ki ogrožajo delovanje schengenskega območja, se članice lahko odločijo, da eni ali več državam priporočijo uvedbo nadzora za še šest mesecev. Nadzor se lahko trikrat podaljša za isto obdobje.

Ob uresničenju takega scenarija bi se zamrznitev schengna na notranjih mejah zavlekla še globoko v leto 2017. Kar je bilo predvideno kot izredno stanje, bi postalo nekaj povsem običajnega. Takšno spodjedanje schengna ne bo brez posledic. V Junckerjevem štabu so izračunali, da zgolj ena ura zamude kot posledica čakanja tovornjaka na meji stane 55 evrov. Na evropski ravni so bile številke orjaške. Veliko podjetij ima dobavitelje na drugi strani, vsak dan odide na delo v drugo schengensko državo skoraj dva milijona Evropejcev.

Zmanjšala bi se čezmejna trgovina. V nemški gospodarski in trgovinski zbornici so izračunali, da bi zgolj za tamkajšnja podjetja utegnili nastati dodatni stroški v višini deset milijard evrov na leto. Glede svaril, da bi konec schengna pomenil konec evra in notranjega trga, je med strokovnjaki kar veliko zadržkov. Denimo: čeprav Velika Britanija, Bolgarija ali Hrvaška niso del schengenskega območja ali območja z evrom, njihovo sodelovanje na notranjem trgu ni moteno. Tudi Slovenija je bila že leto dni v območju z evrom, ko je vstopila v schengen.

Manevrski prostor Grčije

Na muhi zaostrovanja režima je Grčija kot osrednja vstopna država za množice nesrečnikov, ki bežijo pred vojno, preganjanjem in revščino. Vsaj v tranzitnih in ciljnih državah vlada prepričanje, da levičarsko-nacionalistična vlada Aleksisa Ciprasa noče opraviti svojih nalog pri nadzoru meje in nastanitvi prebežnikov, ki bi jih nato premestili po Evropi, ekonomske migrante pa zavrnili. Tako je avstrijska ministrica z notranje zadeve Johanna Mikl-Leitner spet začela žugati Atenam z izključitvijo iz schengna, če na meji s Turčijo ne bo vzpostavila reda.

Da se manevrski prostor Grčije hitro krči, je nazadnje pokazal predlog Orbána in slovenskega premiera Mira Cerarja o »ograjevanju« Grčije na njeni severni meji. Tako naj bi pod nadzor spravili tok ljudi čez Makedonijo (in Bolgarijo) po balkanski poti naprej proti Evropi. Ustavljanje beguncev in migrantov na »makedonskem zidu« bi vsekakor povzročilo velik zastoj in druge težave. Posledice v že tako socialno in gospodarsko opustošeni Grčiji, ki mora v zameno za finančno pomoč izvajati boleče reformno-varčevalne ukrepe, bi bile nepredvidljive.

V grški vladi so prepričani, da od zapiranja mej ne bo nobenih koristi, saj se bodo begunci odpravili do cilja po drugih poteh. Grški zunanji minister Nikos Kocijas je za berlinski Tageszeitung povedal, da bi tak položaj zlorabili tihotapci in od beguncev brez denarja zahtevali telesne organe, denimo ledvice. Trditve o slabem nadzoru meje s Turčijo v Grčiji zavračajo. »Da bi begunce ustavili, bi morali voditi vojno proti njim, jih bombardirati, potapljati ladje,« je povedal. Tudi pomoči EU da ni dovolj. Še več, uradniki, ki so prišli delat na mejo, so najprej želeli delati kot doma, le do 15. ure.

Prijavi sovražni govor