Previsoke koncentracije drobnih prašnih delcev s kratico PM10 v zraku so vse bolj resen problem številnih slovenskih naselij, dolin in še posebno kotlin. V Sloveniji imamo kar sedem območij – Murska Sobota, Maribor, Celje, Zasavje, Kranj, Ljubljana in Novo mesto –, kjer so na merilnih mestih Agencije RS za okolje izmerili več kot 35 preseganj na leto. Evropska unija je Slovenijo s pisnim opominom že dvakrat pozvala, naj zadevo uredi.
Na ministrstvu za okolje in prostor so pojasnili, da je Agencija RS za okolje (ARSO) večino dnevnih preseganj dovoljenih vrednosti prašnih delcev v zraku izmerila v jesensko-zimskih mesecih. Glavni vir za dodatno onesnaženi zrak v tem času so male kurilne naprave. Pri tem imajo na ministrstvu v mislih predvsem zastarele male kurilne naprave, ki niso niti pravilno, kaj šele redno vzdrževane.
Simon Dovrtel, predsednik sekcije dimnikarjev na Obrtni zbornici Slovenije, je opozoril, da je dodatna težava tudi kurjenje neustreznega goriva, na primer lesa slabše kakovosti, vlažnega lesa, vlažnih in nekakovostnih sekancev, ki jih je po lanskem žledolomu v državi veliko. Dovrtel svetuje, naj se ljudje pred vgradnjo kurilne naprave posvetujejo z dimnikarsko službo. »Na novih pečeh morajo dimnikarji opraviti prvi pregled, da preverijo razmere za pravilno in varno obratovanje kurilne naprave,« je povedal in dodal, da je posebna previdnost potrebna tudi pri ponovnem zagonu starih peči – kaminov, lončenih in kmečkih peči –, ki se jih dlje časa ni uporabljalo, a ljudje v njih še zlasti v hladnih zimskih dneh občasno spet zakurijo. »Smeti in lepila ne sodijo v kurilne naprave,« opozarja Dovrtel in dodaja, da mora peči in dimnike vgraditi usposobljena in strokovna oseba, sicer so posledice lahko nevarne za okolje in zdravje ali celo za življenje ljudi.
Načrti so ...
Glede na ugotovljene vire slabega zraka je država skupaj z lokalnimi skupnostmi za vsako območje posebej izdelala načrt, kako bo v prihodnjih treh letih izboljšala kakovost zraka. »Naš cilj je zmanjšati število preseganj pod 35 na leto,« so povedali na ministrstvu za okolje in prostor. Glavnina ukrepov je namenjena toplotni izolaciji stavb, s čimer se bo zmanjšala potreba po toplotni energiji in spremembi načina ogrevanja (mikrosistemi daljinskega ogrevanja na lesno biomaso, ogrevanje na plin, daljinsko ogrevanje na zgoščenih območjih poselitve). Poleg omenjenih ukrepov, ki zahtevajo kar precejšnja finančna sredstva, ministrstvo predlaga številne tako imenovane mehke ukrepe, ki ne zahtevajo veliko denarja, imajo pa velike učinke. Lastnike sedanjih kurilnih naprav je treba naučiti, kako se pravilno kuri in pripravijo drva za kurjenje.
Tudi v prometu, ki je velik vir onesnaževanja z delci PM10, je država predvidela nekaj ukrepov in ti naj bi predvsem odvračali od osebnega motoriziranega prometa k javnemu potniškemu, kolesarstvu in pešačenju. Država bo ukrepe na tem področju dodatno finančno spodbujala. Tako je na primer lani zagotovila denar za nakup sodobnih avtobusov z motorji euro VI za skoraj dva milijona evrov, s tem ukrepom pa bo država nadaljevala še letos in prihodnje leto.
Štirideset ukrepov v Celju
Med območji, kjer so pogosto presežene dovoljene mejne vrednosti delcev PM10 v zraku, je poleg Zasavja tudi Celje, zato je lokalna skupnost z državo že pripravila seznam štiridesetih ukrepov za izboljšanje kakovosti zraka. V Celju bodo tako širili oziroma dograjevali vroče- in plinovodno omrežje, na voljo pa so tudi finančne spodbude za vgrajevanje ali zamenjavo ogrevalnih naprav na obnovljive vire energije ter subvencije za prenovo toplotnega ovoja stavb. Na področju prometa občina Celje spodbuja uporabo javnega potniškega prometa, v katerem bodo v prihodnje vozila pretežno vozila s pogonom na plin ali elektriko.
Da so ukrepi dolgoročno res učinkoviti, dokazujejo v Novi Gorici. Tam že veliko let izvajajo ukrepe na področju prometa in trajnostne mobilnosti, zato je bila lani in predlani onesnaženost zraka s prašnimi delci precej pod mejnimi vrednostmi. Nekaj preseganj v Novi Gorici opažajo le še pozimi, zato so zdaj vso pozornost usmerili v kurilne naprave in individualna kurišča, pri čemer pričakujejo pomoč in ustrezne ukrepe od države.
Mestna občina Ljubljana seznama ukrepov še ni obravnavala. Ljubljanski mestni svet naj bi to storil prihodnji mesec. Na ministrstvu za okolje in prostor pa so napovedali, da bosta za izvajanje ukrepov na voljo dva vira: podnebni sklad in kohezijska sredstva iz nove finančne perspektive.
Slaba usluga občanom
Zaradi finančne luknje v proračunu je precej negotova usoda rednega monitoringa zraka in vode v Mestni občini Maribor, ki jo neodvisno od ARSO (ta ima v mestu ob Dravi dve merilni mesti za merjenje delcev PM10) lokalna skupnost podpira že od leta 1978. Naj na tem mestu še spomnimo, da je občina Maribor lani jeseni občanom brezplačno delila »les za kurjavo«, ki so ga zbrali na javnih površinah v sanaciji po žledu. Strokovnjaki so opozarjali, da les še ni dovolj suh za kurjenje, saj daje slabše izkoristke toplote in bolj onesnažuje okolje, a to občine pri razdeljevanju odpadnega lesa kljub temu ni ustavilo.
Na ARSO pravijo, da smo v državi glede prašnih delcev storili manj, kot bi morali, in da tako državo kot lokalne skupnosti na tem področju čaka še veliko dela. Opomini iz Bruslja to le še potrjujejo.