Za demenco je značilnih deset znakov

V Sloveniji je za demenco obolelih že več kot 32.000 oseb, zanje pa skrbi še vsaj trikrat toliko ljudi.

sob, 15.07.2017, 14:00

Društvo Spominčica, ki povezuje ljudi z demenco in njihove družine, je v sodelovanju z varuhinjo človekovih pravic Vlasto Nussdorfer odprlo prvo demenci prijazno točko v Sloveniji. »Njihov namen je ozaveščati slovensko javnost o tej bolezni možganskih celic in pomagati ljudem z demenco in njihovim svojcem,« pravi predsednica društva Spominčica Štefanija L. Zlobec. Število obolelih za demenco je ocenjeno na skoraj 50 milijonov, v prihodnjih dvajsetih letih pa se bo domnevno podvojilo.

Kdaj in kje je prva demenci prijazna točka dosegljiva obiskovalcem? Gotovo si jih želijo tudi drugje po Sloveniji.

V Sloveniji je za demenco obolelih že več kot 32.000 oseb, zanje pa skrbi še vsaj trikrat toliko ljudi. Zato je ključnega pomena oblikovanje demenci prijaznega okolja in prvi korak je vzpostavljanje demenci prijaznih točk. Prva takšna točka deluje v prostorih Urada varuha človekovih pravic, na Dunajski 56 v Ljubljani. Obiskovalcem bo dostop­na vsak delovni dan med 9. in 16. uro, svojega obiska pa ni treba napovedati, saj je namenjena tudi osebam z demenco, če se izgubijo in potrebujejo pomoč. V sodelovanju z varuhinjo človekovih pravic bomo v kratkem vzpostavili protokol za ustanavljanje demenci prijaz­nih točk. Vsekakor je cilj, da bi jih razširili po vsej Sloveniji, je pa to odvisno od interesa in želja posameznih ustanov, ki bi jih želele ustanoviti v svoji okolici.

Poudarjate, da je najpomembnejše zgodnje odkrivanje bolezni. Kako jo prepoznamo?

V zgodnji fazi je še mogoče nekoliko upočasniti napredovanje bolezni, prav tako zgodnja diagnoza omogoča osebi načrtovanje prihodnosti in urejanje pravnih, socialnih in zdravstvenih zadev, dokler je tega še sama zmožna. Različne vrste demence se kažejo različno, prav tako se pri vsakem posamezniku kažejo drugače. Za alzheimerjevo bolezen je na primer najbolj značilnih 10 znakov. To so postopna izguba spomina, težave z govorom in iskanje pravih besed, osebnostne in vedenjske spremembe, težave s presojo in organizacijo, težave pri izvajanju vsakodnevnih opravil, izgubljanje in iskanje stvari, težave s časovno in krajevno orien­tacijo, ponavljanje enih in istih vprašanj, spremembe v čustvovanju in razpoloženju ter zapiranje vase in izogibanje družbi. Ti znaki se pri demenci pojavljajo deset- in večkrat na dan, to je že tako pogosto, da motijo posamez­nikovo normalno življenje.

Kako je mogoče v družini pomagati bolniku, da lahko čim dlje živi doma?

Svojci se morajo predvsem sami prilagajati osebam z demenco, saj se one njim več ne morejo. Pomembne so prilagoditve domačega okolja, da je varno, a brez večjih sprememb, da se bolnik še vedno počuti domače. Pomembno je tudi, da se oblikujejo in utrjujejo rutine izvajanja dnevnih aktivnosti – na primer higiene, prehranjevanja, jemanja zdravil. Poskrbimo, da so osebe z demenco vključene v vsakodnevne aktivnosti, da pomagajo pri kuhanju, pospravljanju in drugih opravilih. Priporočamo spodbujanje prijetnih aktivnosti, sprehode, delo na vrtu, glasbo in druženje. Svojci se lahko obrnejo na ustanove za pomoč na domu ali prostovoljce družabnike, ki jih lahko nekoliko razbremenijo pri skrbi za osebo z demenco. Nekateri domovi starejših omogočajo dnevno varstvo. Namenjeno je tistim, ki še ne potrebujejo celodnevne oskrbe, so pa že odvisni od pomoči drugih in potrebujejo organizirano obliko bivanja. Za osebe z demenco imajo v nekaterih domovih tudi posebne oddelke, ki so ustrezno opremljeni, osebje pa usposobljeno za delo z njimi. Na splošno so čakalne dobe za mesto v domu starejših pri nas dolge, tudi več let.

Področje demence v Sloveniji zdaj obravnava strategija obvladovanja demence do leta 2020. Katera pomembna področja ureja, ali bolnikom dejansko prinaša izboljšave?

Strategija je temeljni dokument, ki predstavlja osnovo, da bomo tudi v Sloveniji lahko zagotovili zgodnjo diagnozo demence, podporo po diagnozi obolelim, svojcem in skrbnikom, oskrbo in pomoč na domu, prilagoditev bivalnega okolja osebam z demenco. Poleg tega se s strategijo zagotavljajo enakopravnost, promocija in spoštovanje pravic oseb z demenco, dostojanstvena obravnava in dejavna vloga oseb z demenco v skupnosti. Ukrepi bodo določeni z akcijskim načrtom, ki je že v pripravi. Pri Spominčici svojcem oseb z demenco zagotavljamo pomoč in podporo na svetovalnem telefonu s številko 059 305 555, z osebnim svetovanjem, Alzheimer Cafeji, ki jih redno organiziramo po vsej Sloveniji. Vsak mesec vodimo skupine za samopomoč, širimo pa tudi mrežo prostovoljcev družabnikov za osebe z demenco. Svojcem dvakrat na leto ponujamo tudi usposabljanje Ne pozabi me, spomladi in jeseni. Seznanijo se z značilnostmi te bolezni in osnovami skrbi za osebo z demenco doma.

Število obolelih narašča. Na ulici morda srečamo bolnika, ki ne najde več poti domov. Ne vemo, kam naj ga pospremimo. Kako najbolj pomagamo?

Domneva se, da je v Sloveniji obolelih za demenco več kot 32.000, za leto 2035 pa se ocene vrtijo okrog 64.000 obolelih. Od tega manj kot polovica oseb z demenco dobi diagnozo ali pa je bolezen prepozno prepoznana. Eden glavnih ciljev demenci prijaznih točk je omogočiti prijazen prostor, kamor se lahko ti ljudje zatečejo, če se izgubijo, če potrebujejo informacije ali pomoč. Če opazimo, da je neka oseba zmedena in tava, pristopimo mirno in prijazno, skupaj se umaknemo na varen in miren prostor. Z jasnimi in kratkimi vprašanji poskušamo ugotoviti, kdo je, kam je namenjena in kje stanuje. Poskusimo dobiti kontakt svojcev, jih pokličemo in počakamo z osebo do njihovega prihoda. Prav tako je vedno na voljo svetovalni telefon Spominčice na številki 059 305 555, kamor se lahko ljudje obrnejo po informacije in nasvete, kako ravnati v takšnih primerih.

Štefka L. Zlobec vodi društvo Spominčica, ki povezuje bolnike z demenco in njihove družine. Foto osebni arhiv

Prijavi sovražni govor