Slovenski tanki danes in morda nikoli več

Obrambno ministrstvo iz vojske umika tanke, ker niso več perspektivni v luči zavezništva Nato.

Sun, 21.02.2016, 12:00
dodatno branje

V polmračnem velikem hangarju prezimujejo tanki v dveh vrstah, parkirani tako tesno eden poleg drugega, da se njihovi oklepi skoraj stikajo. Letos ali najpozneje prihodnje leto bodo ta ogromna vozila, ki celo v svoji zimski odrevenelosti zbujajo strahospoštovanje, odhrumela iz Slovenije.

Ministrstvo za obrambo ima namreč namero prodati 30 tankov M-55S, so zapisali v odlokih o načrtu ravnanja s stvarnim premoženjem države. Pred dvema desetletjema je vojska za nadgradnjo vsakega izmed teh tankov plačala skoraj milijon dolarjev našega davkoplačevalskega denarja. Za koliko in komu jim jih bo uspelo prodati, ta hip še ne vedo, sporočajo z ministrstva za obrambo, ker strategijo prodaje in izbor potencialnih kupcev še pripravljajo. Trideseterica 40-tonskih goseničarjev že več let ni v operativni uporabi, zato jih v primeru prodaje tudi ne bo treba nadomeščati z drugimi sredstvi, so še sporočili.

Pravzaprav niso v uporabi že toliko časa, da je marsikdo pozabil nanje. Pred kakšnim desetletjem so jih prepeljali v vojašnico v Pivki, domicil 45. oklepnega bataljona; vse, razen dveh, ki ju uporabljajo za pouk, so generalno konzervirali in pospravili v temo. A to ne pomeni, da so neuporabni; v kakšnih 80 urah jih je mogoče znova usposobiti za delovanje, je povedal tankovski poročnik Damir Štemberger pod tankom M 84, ki danes še predstavlja udarno moč 45. oklepnega bataljona in s tem tudi slovenske vojske. A tudi slednjemu so šteti dnevi.

Niso po meri Nata

Tanki M-55 S se bodo – če ne bodo prodani v kakšno redno vojaško formacijo – počasi preselili v muzeje, kjer so že njihovi predhodniki M 55; eden takšnih, z oznakami slovenske vojske, je tudi v bližnjem Parku vojaške zgodovine. Tja je prišel, po ovinkih, prav iz pivške vojašnice v koloni tankov JLA, ki je 27. julija 1991 zasedla mejni prehod Rožna dolina. Že naslednji dan ga je skupaj še z devetimi tanki zasegla teritorialna obramba, po umiku JLA pa je Slovenija prevzela skupaj okoli 90 tankov M 55. Dvaintrideset novejših 38-tonskih oklepnikov je bilo nato posodobljenih v izvedenko M-55 S; ostali so končali kot tarče na poligonu Poček. Takrat prenovljene tanke so opremili z močnejšim 105 milimetrskim izraelskim topom, z novejšim sistemom za upravljanje z ognjem, eksplozivno-reaktivnim oklepom proti kumulativnim minam in raketam, metalci dimnih škatel ipd.

Čeprav je tank v primerjavi z novejšim M 84 že zastarel, je še vedno – tank; torej gosenično bojno vozilo, namenjeno uničevanju nasprotnikovih oklepnih bojnih vozil, žive sile in drugih bojnih sredstev ter podpori pehoti ali drugim rodovom vojske, je pojasnil major Jure Ferbežar. Odločitve o prodaji konzerviranih tankov v hangarju ne komentira. Čeprav, poudari, je tank nosilec vseh kopenskih bojevanj; tako učijo v vojaških šolah. Vse prave vojske imajo tanke – tudi nam primerljivi švicarska in avstrijska, a – resnici na ljubo, sodobnejše. Toda, če bi prodajal osebni avto, bi človek gotovo že vedel, kaj bo namesto njega kupil ali uporabljal, je slišati med zbranimi častniki.

Vprašanje, kaj bo vojska uporabljala namesto tankov M-55 S, zastavimo ministrstvu za obrambo. Z direktorata za logistiko odgovorijo, da razvoj obrambnega sistema poteka usklajeno z zavezniki Nato na načelih poštene delitve bremena, ki definira tudi neperspektivno oborožitev in vojaško opremo. Za Nato relevantna vojaška zmogljivost slovenske vojske je »mehanizirana bataljonska bojna skupina, opremljena z bojnimi vozili za sodelovanje v operacijah visoke intenzitete, skupaj z zavezniki, in sicer z ustrezno zaščito in sistemi, ki so povezljivi z zavezniki«. Kot je razumeti sporočilo direktorata, takšne skupine Slovenija še nima, ker jo bo oblikovala do leta 2022.

Prodaja na dražbi

Kaj bodo kupili s kupnino za tanke M-55 S, še ne vedo; vse je odvisno od tega, za koliko jih bodo lahko prodali, je povedal direktor direktorata Željko Kralj. Kot rečeno, jih ne bodo nadomeščali z novimi; to bi bilo, pravi, tudi nesmiselno trošenje kupnine, saj bi ta, hipotetično, zadoščala za nakup komaj enega ali dveh sodobnih tankov, s čimer se udarna moč slovenske vojske ne bi bistveno povečala. Namesto tega je, pravi, bolj smiselno kupiti 10 do 15 novih visoko mobilnih večnamenskih lahkih vojaških vozil s štirikolesnim pogonom, ali na kratko humveejev, ki jih proizvaja ameriški AM General. Vojska ima na prioritetni listi nakupov med drugim tudi gradbeno mehanizacijo, puške, opremo voda za uničevanje neeksplodiranega streliva, pa tudi osebna vozila nujno potrebujejo, pravi Kralj.

Vse je odvisno od tega, za koliko in komu bodo tanke lahko prodali. Kot vsako drugo premično premoženje države jih je mogoče prodati z metodo javne dražbe, javnega zbiranja ponudb ali z neposredno pogodbo. Pri prodaji premičnega premoženja ministrstvo navadno uporablja metodo javne dražbe (vozila, orožje). Izhodiščno vrednost konzerviranega železja bodo ocenili sodno zapriseženi strokovnjaki, pri zbiranju ponudb pa bodo morali spoštovati omejitve, ki izhajajo iz mednarodno sprejetih obveznosti. Tankov ne bodo smeli prodati na primer v Ukrajino ali kakšno diktatorsko državo, je še dodal Kralj, katerega služba je pripravila že nekaj tovrstnih javnih dražb. Lani poleti je vojski na tak način uspelo prodati v Švico dve letali pilatus, in zanju iztržiti 1,3 milijona evrov, kar je bilo dvakrat več, kot ju je ovrednotil cenilec, 46 tisoč kosov pehotnega orožja pa so prodali v Avstijo. Morda je le naključje, da tako Švica kot Avstrija nista članici Natovega zavezništva.

Pilatusa, dva izmed enajstih z oznakami slovenske vojske, nista nosila oborožitve, sta bila zato naprodaj tudi civilnim kupcem. Drugače je s tanki, ki so visoko zmogljiva bojna vozila s topom in dvema mitraljezoma ter sodijo potemtakem v vojaško orožje. Kakršen koli promet s tem orožjem pa pri nas posameznikom ni dovoljen, pravijo pri ministrstvu za notranje zadeve, ki bdi nad zakonom o orožju. Odsluženega tanka v tej državi torej ne morete postaviti na domače dvorišče, razen morda, če imate muzej. Na spletu je sicer mogoče zaslediti tudi tanke, ki so nadaljevali svoje poslanstvo v civilni sferi. Gasilska brigada iz Hasičev blizu Prage na Češkem je prav tank T 55 predelala v vozilo za gašenje požarov.

Tankisti v akciji

Medtem ko so M-55 S stali v hangarju, so udarno moč 45. tankovskega bataljona, kot rečeno, tvorili novejši tanki M-84. Tudi ta tank M-84 je dediščina Jugoslovanske ljudske armade. Razvila ga je po licenci slavnega ruskega tanka T-72, ki je bil v svojem času eden najboljših na svetu, in njena različica je v marsičem prekosila ruskega predhodnika, saj je imela izboljšan oklep, optiko, nadzor ognja in motor. V JLA je prišel leta 1984, leto dni pozneje pa je v uporabo prišla tudi izboljšana različica tega tanka M-84A. Čeprav je M-84 težji od »upokojenega« M-55S, je od njega hitrejši in okretnejši, upravlja pa ga lahko samo trojica mož – za razliko od M 55, ki je potreboval za operativno delovanje štiričlansko posadko.

Jugoslavija je sovjetski tank T-72 izboljšala s sistemom za upravljanje z ognjem, senzorji za detektiranje laserskega snopa in meteosenzorjem – »trontljem« v žargonu tankistov – ki v balistični računalnik vnaša vremenske parametre. Ko ta zmelje vse podatke, vključno z hitrostjo lastnega vozila, se prikaže strelno okno, in verjetnost zadetka je na 1000 metrov 90-odstotna. Če seveda ni pred vami kakšen leopard, ki je tanku M 84 nevaren že na razdalji 2500 metrov, je pojasnil poveljnik tanka Jakob Tehovnik, ki se je skupaj z namerilcem Marko Stražišarjem in voznikom Alešem Iskro pred kratkim udeležil mednarodne vaje zavezništva Nato v Hohenfelsa v Nemčiji. Slovenska vojska s štirimi tanki namreč sodeluje v triletnem programu mednarodnega centra za usposabljanje. Slovenski tanki na vajah igrajo vlogo nasprotnika, lahko preberemo v reviji Slovenska vojska. Glede na njihovo rusko zasnovo morda to ni naključje.

Upravljanje tanka je Tehovnikovi posadki – vsi trije so profesionalni vojaki – še vedno v užitek. Ko skozi ozke odprtine zlezejo v drobovje tanka, se zdi, kot da je to za njih nagrada, ne pa naloga. Občutek, da te uboga 42-tonska pošast s 125 milimetrskim topom z 42 granatami in dvema mitraljezoma, je gotovo privlačen. Čeprav ni tako lahko, kot je videti. Kdor je kdaj služil vojni rok, seveda ve, da v vojski nobena stvar ni lahka.

»Dva sendviča«, odgovori Jakob Tehovnik na vprašanje, koliko napora terja ročno obračanje tankovske kupole. Kako naporno je šele osemurno sedenje v zatohlem železnem bunkerju, ki je poveljniku tanka in njegovemu namerilcu tako na tesno odmerjen, da sta hvaležna za vsak centimeter telesne višine – in širine –, ki ga nista dosegla. Nič bolje se ne godi vozniku, ki sedi spredaj in kot kakšen bagerist upravlja z gosenicami ter motorjem.

»Ni tako naporno,« skomignejo. »Ko zapreš loputo, ki neprodušno tesni, je, ko začnemo streljati s 125 mm topom, pok tankovske granate veliko manj slišati znotraj kot zunaj,« so zagotavili mladi tankisti. Strinjali pa so se, da tega dela ne morejo opravljati ljudje, ki jih mori občutek utesnjenosti. Ko zaprejo lopute, so njihov edini stik z zunanjostjo periskopi in merilne naprave.

Namesto bataljona le še četa

M-84 že dolgo ni več med najboljšimi tanki, kakor je bil konec 80 let, ko jih je 150 od Jugoslavije kupil celo Kuvaj, in so svoj ognjeni krst prestali v prvi zalivski vojni. Kuvajt je tudi še edina država, razen držav na ozemlju bivše Jugoslavije, ki te tanke še uporablja. Dokler bodo usklajeni z zahtevami zavezništva Nato, jih bo uporabljala tudi slovenska vojska. A tudi njihova udarna moč se zmanjšuje. V srednjeročnem obrambnem programu do leta 2018 lahko v poglavju o neperspektivni oborožitvi in opremi preberemo tudi, da bodo »iz operativne uporabe izvzeti tanki M-55S, del tankov M-84, bojna vozila pehote« itd. Kateri del tankov M-84, večji ali manjši, bo odgrmel na smetišče, ni napisano. Zelo jasno pa piše, da se bo 45. oklepni bataljon, ki zdaj razpolaga s 46 tanki M-84, preoblikoval v tankovsko četo v okviru logistične brigade. Po organizacijski shemi naše vojske sestavljajo tankovsko četo trije vodi, s po štirimi tanki v vsakem. Bo torej Slovenijo po letu 2018 na domačih tleh varovalo le še kakšen ducat tankov – ob nekaj predvidenih osemkolesnikih in kupu ameriških humveejev ter osebnih berlingov in meganov?

Prijavi sovražni govor