Tematski park avtohtonih rastlin in živali v Hrastovljah

Namenjen je ozaveščanju, izobraževanju in raziskovanju, zanj skupaj s kmetijo Trček skrbi društvo Boškarin.

sob, 27.09.2014, 20:10

Hrastovlje – Najznamenitejša in ena najbolj slikovitih istrskih vasi Hrastovlje (znana po veličastnih freskah in Mrtvaškem plesu iz leta 1490 v cerkvici sv. Trojice, s taborskim obzidjem) je od danes uradno še bogatejša za Park avtohtonih rastlin in živali ter za informacijski center mreže za varovanje biotske raznovrstnosti in kulturne krajine.

To je devet hektarov velik park pred vasico ob kmetiji Trček, v katerem postopno zbirajo avtohtone istrske in slovenske pasme živali, pa tudi rastline. Park je namenjen predvsem ozaveščanju, izobraževanju in raziskovanju. Nastal je v projektu iz evropskega programa čezmejnega sodelovanja, v katerega je vključenih 12 partnerjev. Vodilni partner je Znanstveno-raziskovalno središče Univerze na Primorskem, ki je za študijsko in raziskovalno delo, za gradiva, izobraževalne delavnice, terensko delo in znanstveno publikacijo o Krasu in Kraškem robu dobil nekaj več kot 250.000 evrov nepovratnih sredstev, Mestna občina Koper pa je v ureditev parka in dveh informacijskih centrov (v Hrastovljah in Rakitovcu) namenila 384.000 evrov. Društvo Boškarin, ki skrbi za domače živali v parku, je prejelo 32.000 evrov in za ta denar dobilo tudi živali. S projektom hočejo pomagati pri ohranjanju in promociji avtohtonih vrst, pasem in značilnih življenjskih okolij, kot so kraška in istrska travišča ter gmajne.

Elena Varljen Bužan, vodja projekta z ZRS in fakultete za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije, je dejala: »Tak tematski park je prvi v Sloveniji. Gre za tipičen primer, kako lahko preživi istrska kmetija s tem, da se poleg osnovne dejavnosti ukvarja tudi s turistično dejavnostjo in vzdržuje tradicionalno kmetijstvo na tem območju. Postaja nekakšen inkubator kmetijstva na takem območju. V tem okolju bi radi razvili še kmetijo za koprsko univerzo, ki bo namenjena po eni strani raziskovanju in študijskim namenom, hkrati pa bi na njej razvijali ekološko pridelavo za čim večji del koprskega prebivalstva.«

Na tem robu slovenske Istre, ki postopno že prehaja v Kraški rob, je toliko različnih vrst zaradi podnebja, razgibanih apnenčastih tal in ekstenzivne obdelave zemljišč. To pomeni, da zemljišča niso gnojena, da se na njih pase malo živine in da se na njih ne uporabljajo strupi. V tem okolju zato živi veliko različnih vrst rastlin in živali, ki so drugod redke ali pa so že izginile.

Barbara Strmole, veterinarka iz društva Boškarin, je pojasnila, da so v parku na ogled štirje istrski in dva dalmatinska oslička, dva boškarina, krškopoljski prašič, istrski kozel, drežniške koze, istrske pramenke in jezersko-solčavske ovce, kraški ovčar in čebelnjak s kraško čebelo. V kratkem bi radi dodali lipicance in štajerske kokoši. Najbolj pa so ponosni na svoje boškarine, veliko istrsko govedo, ki lahko doseže tudi 1300 kilogramov teže in je bilo v Istri vedno zelo cenjena domača žival. Štiri jih imajo v naravnem parku Škocjanski zatok, dva (kastrata) pa v tukajšnjem parku. Boškarini so v Istri skoraj popolnoma izumrli (v slovenski Istri tudi dejansko so), a so jih v zadnjih desetih letih začeli spet načrtno vzgajati.

Poleg živali imajo izbrane avtohotone sorte sadnega drevja (fige, oljke, jablane, mandlje, nešplje, skorš in murve) ter sredozemska zelišča, na primer ožepek, sivko, kraški šetraj, rožmarin in žajbelj. Društvo Boškarin, ki šteje 51 članov, skupaj s kmetijo Trček skrbi za park. V Hrastovljah pa so pridobili informacijski center, ki bo ob taborski cerkvici, vseh galerijah in kmečkem turizmu dodatno obogatil hrastovsko turistično ponudbo. Hrastovlje so se v zadnjih 15 letih razvile v vse bolj zanimivo do turistov prijazno vas.

Povezane novice

Tujerodne živali in rastline izpodrivajo avtohtone
17. junij ob 09:00
Učna pot ob Koseškem bajerju je namenjena ozaveščanju prebivalcev. Težava so želve ter japonski dresnik.
Prijavi sovražni govor