Trupla v gorah, na morju in v mestih
Pregled aktualnega morilskega razpoloženja v literaturi za vse, ki na dopustu prisegate na dobro dozo napetosti in lov na morilca.
Odpri galerijo
Jo Nesbø piše vse bolj kompleksne kriminalne drame, Kraljestvo je vredna grške tragedije. FOTO: Eržen Jure/Delo
Kriminalni žanr je bil včasih omalovaževan, danes – tako je pravzaprav že najmanj dve desetletji – pa je eden od najbolj priljubljenih. Pravi razcvet s Tarasom Birso Tadeja Goloba, inšpektorjem Vrenkom Avgusta Demšarja, Pogodbo in Evidenco Mojce Širok ter najnovejšim kriminalnim prvencem Rdeča kapica Irene Svetek doživlja tudi pri nas. Pripravili smo pregled novosti za vse, ki na dopustu prisegate na dobro dozo napetosti in lov na morilca.
Eden od najbolj popularnih pisateljev kriminalk na svetu je nesporno Norvežan Jo Nesbø, ki je očaral bralce z nezanesljivim, a trmastim policijskim inšpektorjem Harryjem Holejem. Ker se ga je kljub uspehu Nesbø naveličal, je začel pisati kriminalke brez visokoraslega inšpektorja v precej drugačnih odtenkih.
Ena od takih je Kraljestvo, ki je pred kratkim izšla pri Mladinski knjigi. Visoko v gorah na samotni kmetiji živi odljuden Roy. Preživlja se kot upravnik bencinske črpalke in raje od ljudi ima ptice. Ko se po dolgem času vrne domov njegov mlajši brat Carl z lepo ženo Shannon in velikimi načrti za gradnjo hotela na družinskem posestvu, je njegov mir porušen. Minilo je namreč petnajst let, odkar se je Carl po tragični smrti staršev odselil v ZDA. Royeva in Carlova starša nista edini trupli v zgodbi, v kateri se po plasteh luščijo velike in usodne družinske skrivnosti. Kraljestvo je napeta drama, vredna grške tragedije.
Po truplih v gorah poglejmo še ob morje, v slikovito Bretanjo, kjer v Bretonskih specialitetah (Učila) raziskuje umore policijski komisar Dupin, ki je nagnjen k hedonizmu in zasvojen s kavo. Ta se v svojem devetem primeru odpravi na seminar, posvečen tesnejšemu sodelovanju med bretonskimi departmaji, v Saint-Malo.
Ko se med odmorom sprehaja po pokriti tržnici v starem delu mesta, se pred njegovimi očmi zgodi umor. Storilka je žrtvina sestra, tako storilka kot truplo pa sta slavni kuharski mojstrici. Kmalu se pokaže, da je to šele začetek serije umorov, ki so močno povezani s smrtno resno temo, s katero se ne v Franciji ne v Bretanji ne gre šaliti – gastronomijo. Avtor Jean-Luc Bannalec je psevdonim nemškega pisatelja Jörga Bonga, ki ga je očarala Bretanja, kamor se je preselili in začel pisati to priljubljeno serijo.
Z morja, natančneje, s čeri s svetilnikom prihaja napet roman Svetilničarji (Učila) angleške avtorice Emme Stonex. Navdihnila jo je resnična zgodbo o treh svetilničarjih, ki so skrivnostno izginili s samotnega svetilnika, in ženah, ki so ostale. Dve desetletji kasneje vdove obišče pisatelj, trdno odločen, da bo odkril resnico o izginotju. Odstirajo se nove resnice in stare laži in vse težje je dognati, kaj se je zgodilo in komu verjeti.
Še ena britanska avtorica, L. J. Ross, je napisala mednarodno uspešno serijo kriminalnih romanov o višjem inšpektorju Ryanu. V prvem primeru iz serije Sveti otok (Učila) se inšpektor zateče na prisilni dopust na Sveti otok, saj mora za nekaj časa pustiti službo preiskovalca umorov. Dopust se konča, ko med starodavnimi razvalinami otoškega samostana najdejo umorjeno mlado dekle. Ko se nekdanja domačinka, doktorica Anna Taylor, vrne na otok kot policijska svetovalka, priplavajo na površje spomini, ki jo prisilijo, da se spopade s preteklostjo. Z Ryanom sprva ne najdeta pravega načina sodelovanja v lovu na morilca, ki se prosto sprehaja po otoku, preiskavo pa dodatno zapletejo poganski obredi in malomeščanska politika.
Smrt pod platano (Učila), nadaljevanje uspešnice Sveti otok in drugi roman v seriji o višjem inšpektorju Ryanu, se dogaja v slikoviti Northumbriji. V zgodnjih urah poletnega enakonočja v rimskem Hadrijanovem zidu pod stoletno platano najdejo okostje mlade ženske. Deset let je ležalo tam, naloga Ryanove ekipe pa je, da ugotovi, kako je prišlo tja. Med preiskavo naletijo na prepletene niti preteklosti in sedanjosti, višji inšpektor Ryan pa se mora soočiti z lastnimi demoni v smrtonosni igri mačke z mišjo, saj ima opravka z morilcem, o katerem se zdi, da ga ni mogoče ustaviti.
Za večino Slovencev je te dni cilj hrvaška obala in jih dogajanje v Zagrebu ne zanima. A prav tam v prvencu finskega pisatelja Maxa Seecka Hamurabijevi angeli (Didakta) ugrabijo Jareja Westerlunda, zaposlenega na finskem veleposlaništvu. Preiskava hrvaške policije razen ugotovitve, da je Jareju nekdo grozil, ne pripelje nikamor. Zato finsko ministrstvo za zunanje zadeve pošlje na Hrvaško nekdanjega vojaka Daniela Kusimo in Anniko Lehto z ministrstva. Izbira Daniela za to nalogo ni bila naključna. Vse poti vodijo k skupini Hamurabijevih angelov, tajni enoti, ki je med vojno na Balkanu v devetdesetih letih prejšnjega stoletja obračunala z vojnimi zločinci in ji je pripadal tudi sam.
Švedski pisatelj Anders Roslund je znan po nagrajenem kriminalnem romanu Tri sekunde, ki ga je napisal z Börgejem Hellströmom. Po Hellströmovi smrti Roslund nadaljuje uspešno serijo kriminalnih romanov z inšpektorjem Ewertom Grensom. Ta v kriminalki Tok-tok (Mladinska knjiga) vstopi v stanovanje sredi Stockholma in vanj udari vonj po pokvarjeni hrani ter nečem veliko hujšem. Truplih. Skoraj dvajset let kasneje se spet znajde v istem stanovanju. Nekdo se je vrnil in išče edino preživelo takratnega pokola, Zano. Na drugem koncu mesta Pietu Hoffmanu, Ewertovemu staremu znancu in nekdanjemu policijskemu infiltratorju, grozi nevarnost. Nekdo se je dokopal do kočljivih dokumentov iz časov, ko je sodeloval s policijo, in le še vprašanje časa je, kdaj se bo spravil na njegovo družino.
Britanski pisatelj Joseph Knox je zaslovel že s prvencem Sirene (Mladinska knjiga), v katerem je opisan prvi primer Aidana Waitsa, preiskovalca na manchestrski policiji. Šef ga pošlje, da se infiltrira v združbo Zaina Carverja, ki v mestu obvladuje trg z mamili. Ob tem mora iz njegovih krempljev rešiti še Isabelle Rossiter, hčer pomembnega politika. Toda ta naloga se zdi nemogoča, Carver je namreč fascinanten moški, ki dekleta zvabi v svoj krog in jih ne izpusti. Kmalu se Waits zave, da je zabredel pregloboko. Poleg tega policija dvigne roke nad njim in prepuščen je lastni iznajdljivosti.
Američan Harlan Coben je z več kot sedemdesetimi milijoni natisnjenih knjig po svetu eden od najbolje prodajanih pisateljev. Tokrat je mojster psiholoških trilerjev v romanu Deček iz gozda (Učila) zapisal zgodbo o moškem s skrivnostno preteklostjo, ki skuša izslediti pogrešano najstnico. Pred tridesetimi leti je bil Divjak namreč deček, ki so ga našli v gozdu in se ni spomnil ničesar iz svoje preteklosti. Zdaj je odrasel, vendar še vedno ne ve, od kod prihaja, in še en otrok je izginil. Izginotja Naomi Pine nihče, niti njen oče, ne vzame resno – razen ene izjeme. Hester Crimstein, televizijska kazenska odvetnica, je od vnuka izvedela, da je bila Naomi žrtev nenehnega šikaniranja v šoli. Hester prosi Divjaka, s katerim jo povezuje tragični dogodek, da s svojimi edinstvenimi sposobnostmi pomaga najti Naomi.
Anglež Alex North v temačnem trilerju Šepetalec (Učila) splete večgeneracijsko pripoved o očetu in sinu v središču lova na serijskega morilca, ki preži na vasico Featherbank. Tja sta se po ženini nenadni smrti preselila Tom Kennedy in njegov sin Jake. Vendar Featherbank skriva temno preteklost. Pred dvajsetimi leti je serijski morilec ugrabil in umoril pet domačinov. Preden so Franka Carterja naposled ujeli, je storilec dobil vzdevek Šepetalec, saj je žrtve zvabil na plan tako, da jim je ponoči šepetal pod oknom.
Prav ko se Tom in Jake preselita v nov dom, izgine deček Jakove starosti. Njegovo izginotje je srhljivo podobno zločinom Franka Carterja, kar obudi stare govorice, da je morilcu tedaj pomagal sostorilec. Detektiva Amanda Beck in Pete Willis morata zdaj dečka najti, preden bo prepozno, čeprav to pomeni, da mora Pete znova v zaporu obiskati svojega velikega sovražnika – Šepetalca. Nato se začne Jake čudno vesti, saj pod oknom zasliši šepet.
Američanka Kimberly McCreight je nekdanja odvetnica, ki je opozorila nase s prvencem Reconstructing Amelia. Kriminalka Dober zakon (Učila) je njen tretji roman, poleg mladinske trilogije The Outliers. Odvetnica Lizzie Kitsakis zvečer še vedno dela v pisarni, ko ji zazvoni telefon. Do nedavnega je delala v uradu zveznega tožilca, kjer je bila kljub borni plači srečna in zadovoljna. Imela je vse, kar si je od nekdaj želela – službo, ki jo je osrečevala, in pametnega, predanega moža. Potem je šlo vse po zlu.
Zadnje, česar bi si zdaj želela, je klic na pomoč iz zapora Rikers, pa čeprav jo kliče Zach Grayson, stari prijatelj iz študentskih dni. Toda Zach je obupan, saj so njegovo ženo Amando našli mrtvo ob vznožju stopnišča v njunem domu v Brooklynu, glavni osumljenec pa je on.
Ko Lizzie raziskuje vse bolj temačno ozadje na videz idilične soseske Park Slope, ugotovi, da sta Zach in Amanda, pa tudi njuni prijatelji, povezana skupinica staršev, katerih otroci hodijo na ekskluzivno šolo Country Day v Brooklynu, v resnici živeli drugače, kot je bilo videti navzven.
Eden od najbolj popularnih pisateljev kriminalk na svetu je nesporno Norvežan Jo Nesbø, ki je očaral bralce z nezanesljivim, a trmastim policijskim inšpektorjem Harryjem Holejem. Ker se ga je kljub uspehu Nesbø naveličal, je začel pisati kriminalke brez visokoraslega inšpektorja v precej drugačnih odtenkih.
Usodne družinske skrivnosti in slikovita Bretanja
Ena od takih je Kraljestvo, ki je pred kratkim izšla pri Mladinski knjigi. Visoko v gorah na samotni kmetiji živi odljuden Roy. Preživlja se kot upravnik bencinske črpalke in raje od ljudi ima ptice. Ko se po dolgem času vrne domov njegov mlajši brat Carl z lepo ženo Shannon in velikimi načrti za gradnjo hotela na družinskem posestvu, je njegov mir porušen. Minilo je namreč petnajst let, odkar se je Carl po tragični smrti staršev odselil v ZDA. Royeva in Carlova starša nista edini trupli v zgodbi, v kateri se po plasteh luščijo velike in usodne družinske skrivnosti. Kraljestvo je napeta drama, vredna grške tragedije.
Po truplih v gorah poglejmo še ob morje, v slikovito Bretanjo, kjer v Bretonskih specialitetah (Učila) raziskuje umore policijski komisar Dupin, ki je nagnjen k hedonizmu in zasvojen s kavo. Ta se v svojem devetem primeru odpravi na seminar, posvečen tesnejšemu sodelovanju med bretonskimi departmaji, v Saint-Malo.
Ko se med odmorom sprehaja po pokriti tržnici v starem delu mesta, se pred njegovimi očmi zgodi umor. Storilka je žrtvina sestra, tako storilka kot truplo pa sta slavni kuharski mojstrici. Kmalu se pokaže, da je to šele začetek serije umorov, ki so močno povezani s smrtno resno temo, s katero se ne v Franciji ne v Bretanji ne gre šaliti – gastronomijo. Avtor Jean-Luc Bannalec je psevdonim nemškega pisatelja Jörga Bonga, ki ga je očarala Bretanja, kamor se je preselili in začel pisati to priljubljeno serijo.
Obilica poletnega branja. FOTO: Zdenko Matoz
Skrivnostna izginotja in mlado dekle med razvalinami
Z morja, natančneje, s čeri s svetilnikom prihaja napet roman Svetilničarji (Učila) angleške avtorice Emme Stonex. Navdihnila jo je resnična zgodbo o treh svetilničarjih, ki so skrivnostno izginili s samotnega svetilnika, in ženah, ki so ostale. Dve desetletji kasneje vdove obišče pisatelj, trdno odločen, da bo odkril resnico o izginotju. Odstirajo se nove resnice in stare laži in vse težje je dognati, kaj se je zgodilo in komu verjeti.
Še ena britanska avtorica, L. J. Ross, je napisala mednarodno uspešno serijo kriminalnih romanov o višjem inšpektorju Ryanu. V prvem primeru iz serije Sveti otok (Učila) se inšpektor zateče na prisilni dopust na Sveti otok, saj mora za nekaj časa pustiti službo preiskovalca umorov. Dopust se konča, ko med starodavnimi razvalinami otoškega samostana najdejo umorjeno mlado dekle. Ko se nekdanja domačinka, doktorica Anna Taylor, vrne na otok kot policijska svetovalka, priplavajo na površje spomini, ki jo prisilijo, da se spopade s preteklostjo. Z Ryanom sprva ne najdeta pravega načina sodelovanja v lovu na morilca, ki se prosto sprehaja po otoku, preiskavo pa dodatno zapletejo poganski obredi in malomeščanska politika.
Smrt pod platano (Učila), nadaljevanje uspešnice Sveti otok in drugi roman v seriji o višjem inšpektorju Ryanu, se dogaja v slikoviti Northumbriji. V zgodnjih urah poletnega enakonočja v rimskem Hadrijanovem zidu pod stoletno platano najdejo okostje mlade ženske. Deset let je ležalo tam, naloga Ryanove ekipe pa je, da ugotovi, kako je prišlo tja. Med preiskavo naletijo na prepletene niti preteklosti in sedanjosti, višji inšpektor Ryan pa se mora soočiti z lastnimi demoni v smrtonosni igri mačke z mišjo, saj ima opravka z morilcem, o katerem se zdi, da ga ni mogoče ustaviti.
Ugrabitev v Zagrebu in vonj po truplih
Za večino Slovencev je te dni cilj hrvaška obala in jih dogajanje v Zagrebu ne zanima. A prav tam v prvencu finskega pisatelja Maxa Seecka Hamurabijevi angeli (Didakta) ugrabijo Jareja Westerlunda, zaposlenega na finskem veleposlaništvu. Preiskava hrvaške policije razen ugotovitve, da je Jareju nekdo grozil, ne pripelje nikamor. Zato finsko ministrstvo za zunanje zadeve pošlje na Hrvaško nekdanjega vojaka Daniela Kusimo in Anniko Lehto z ministrstva. Izbira Daniela za to nalogo ni bila naključna. Vse poti vodijo k skupini Hamurabijevih angelov, tajni enoti, ki je med vojno na Balkanu v devetdesetih letih prejšnjega stoletja obračunala z vojnimi zločinci in ji je pripadal tudi sam.
Švedski pisatelj Anders Roslund je znan po nagrajenem kriminalnem romanu Tri sekunde, ki ga je napisal z Börgejem Hellströmom. Po Hellströmovi smrti Roslund nadaljuje uspešno serijo kriminalnih romanov z inšpektorjem Ewertom Grensom. Ta v kriminalki Tok-tok (Mladinska knjiga) vstopi v stanovanje sredi Stockholma in vanj udari vonj po pokvarjeni hrani ter nečem veliko hujšem. Truplih. Skoraj dvajset let kasneje se spet znajde v istem stanovanju. Nekdo se je vrnil in išče edino preživelo takratnega pokola, Zano. Na drugem koncu mesta Pietu Hoffmanu, Ewertovemu staremu znancu in nekdanjemu policijskemu infiltratorju, grozi nevarnost. Nekdo se je dokopal do kočljivih dokumentov iz časov, ko je sodeloval s policijo, in le še vprašanje časa je, kdaj se bo spravil na njegovo družino.
Britanski pisatelj Joseph Knox je zaslovel že s prvencem Sirene (Mladinska knjiga), v katerem je opisan prvi primer Aidana Waitsa, preiskovalca na manchestrski policiji. Šef ga pošlje, da se infiltrira v združbo Zaina Carverja, ki v mestu obvladuje trg z mamili. Ob tem mora iz njegovih krempljev rešiti še Isabelle Rossiter, hčer pomembnega politika. Toda ta naloga se zdi nemogoča, Carver je namreč fascinanten moški, ki dekleta zvabi v svoj krog in jih ne izpusti. Kmalu se Waits zave, da je zabredel pregloboko. Poleg tega policija dvigne roke nad njim in prepuščen je lastni iznajdljivosti.
Srhljivi šepet pod oknom
Američan Harlan Coben je z več kot sedemdesetimi milijoni natisnjenih knjig po svetu eden od najbolje prodajanih pisateljev. Tokrat je mojster psiholoških trilerjev v romanu Deček iz gozda (Učila) zapisal zgodbo o moškem s skrivnostno preteklostjo, ki skuša izslediti pogrešano najstnico. Pred tridesetimi leti je bil Divjak namreč deček, ki so ga našli v gozdu in se ni spomnil ničesar iz svoje preteklosti. Zdaj je odrasel, vendar še vedno ne ve, od kod prihaja, in še en otrok je izginil. Izginotja Naomi Pine nihče, niti njen oče, ne vzame resno – razen ene izjeme. Hester Crimstein, televizijska kazenska odvetnica, je od vnuka izvedela, da je bila Naomi žrtev nenehnega šikaniranja v šoli. Hester prosi Divjaka, s katerim jo povezuje tragični dogodek, da s svojimi edinstvenimi sposobnostmi pomaga najti Naomi.
Anglež Alex North v temačnem trilerju Šepetalec (Učila) splete večgeneracijsko pripoved o očetu in sinu v središču lova na serijskega morilca, ki preži na vasico Featherbank. Tja sta se po ženini nenadni smrti preselila Tom Kennedy in njegov sin Jake. Vendar Featherbank skriva temno preteklost. Pred dvajsetimi leti je serijski morilec ugrabil in umoril pet domačinov. Preden so Franka Carterja naposled ujeli, je storilec dobil vzdevek Šepetalec, saj je žrtve zvabil na plan tako, da jim je ponoči šepetal pod oknom.
Prav ko se Tom in Jake preselita v nov dom, izgine deček Jakove starosti. Njegovo izginotje je srhljivo podobno zločinom Franka Carterja, kar obudi stare govorice, da je morilcu tedaj pomagal sostorilec. Detektiva Amanda Beck in Pete Willis morata zdaj dečka najti, preden bo prepozno, čeprav to pomeni, da mora Pete znova v zaporu obiskati svojega velikega sovražnika – Šepetalca. Nato se začne Jake čudno vesti, saj pod oknom zasliši šepet.
Američanka Kimberly McCreight je nekdanja odvetnica, ki je opozorila nase s prvencem Reconstructing Amelia. Kriminalka Dober zakon (Učila) je njen tretji roman, poleg mladinske trilogije The Outliers. Odvetnica Lizzie Kitsakis zvečer še vedno dela v pisarni, ko ji zazvoni telefon. Do nedavnega je delala v uradu zveznega tožilca, kjer je bila kljub borni plači srečna in zadovoljna. Imela je vse, kar si je od nekdaj želela – službo, ki jo je osrečevala, in pametnega, predanega moža. Potem je šlo vse po zlu.
Zadnje, česar bi si zdaj želela, je klic na pomoč iz zapora Rikers, pa čeprav jo kliče Zach Grayson, stari prijatelj iz študentskih dni. Toda Zach je obupan, saj so njegovo ženo Amando našli mrtvo ob vznožju stopnišča v njunem domu v Brooklynu, glavni osumljenec pa je on.
Ko Lizzie raziskuje vse bolj temačno ozadje na videz idilične soseske Park Slope, ugotovi, da sta Zach in Amanda, pa tudi njuni prijatelji, povezana skupinica staršev, katerih otroci hodijo na ekskluzivno šolo Country Day v Brooklynu, v resnici živeli drugače, kot je bilo videti navzven.
