V četrto gre rado

»Nordijc, požen, mi smo prpravlen,« bi lahko na vsa usta širili samoreklamo prireditelji nordijskega svetovnega prvenstva čez pet let.
Objavljeno
27. maj 2018 14.00
Posodobljeno
29. maj 2018 10.09
Čakajoč na leto 2023 FOTO: Leon Vidic/Delo
Grega Kališnik
Grega Kališnik
Športna infrastruktura je nared, cestni križi bodo krogi postali, kakšno bo treba reči in postoriti glede mirujočega prometa, osrednjega prireditvenega prostora, garaži, gondoli ...

Na Gorenjskem, tam, v zatrepu pokrajine, se je še enkrat več potrdil tisti (ne)znani slovenski rek: v četrto gre rado. Planica, ta geografska in še bolj simbolna znamka naše dežele, je v tolikerem poskusu zmagala v boju za prirediteljico svetovnega prvenstva v nordijskem smučanju. V Grčiji se je za letnico 2023 borila z norveškim Trondheimom. Zaporedno poraženstvo v boju za nordijske spektakle ni nič posebnega, nič posebej Sloveniji v breme naloženega, tudi finančno in sicer močnejši kandidati, kandidatke so se večkrat spotaknili, preden so si nadeli nordijsko krono. Planica spada h Kranjski Gori, po vrnitvi iz
Grčije smo se oglasili na vrhu občine, pri županu Janezu Hrovatu.

image
Župan Hrovat je ponosen na čudež, da so že pripravljeni na SP. FOTO: Grega Kališnik/Delo


»Občina je vesela, ni nobenih pomislekov,« takoj razblini pomisel na siceršnjo podalpsko lastnost, da pri vsaki, še tako lepi skupni stvari nekdo nerga, mu v nos gre. Občina je »pripravljena na aktivno sodelovanje pri pripravi in izvedbi prireditve«, ki bo menda konec februarja s preskokom v marec čez pet let.

Hrovat poudarja, da je nordijsko SP večji zalogaj od vsakoletnega finala sezone s poleti, »vsaj trikrat večji«. Ob običajnih, nad poleti navdušenih trumah iz skakalno najrazvitejših držav je treba upoštevati, da bo zelo veliko ljudi prišlo gledat tudi smučarski tek, »smučarski tek najvišjega ranga«. Tu so Rusi, celotna Skandinavija, srednja Evropa.
Vsak dan prvenstva v dolini in pri sosedih, s katerimi bodo sodelovali, »z Bledom, Trbižem, Beljakom, delno z Bovcem, pričakujemo približno 15.000 stalno naseljenih gostov. Kranjska Gora z Ratečami in Mojstrano ima 6000 postelj.« Še se bo nekaj gradilo, med drugim dve vili, a projekti, tako Hrovat, za nove zmogljivosti so pripravljeni.

Parkirišče, garaža

Velik zalogaj bo mirujoči promet, parkirišča. »To je ključna naloga države in občine.« Od Planice do Martuljka morajo zagotoviti 2000 novih parkirnih mest, tako začasnih kot stalnih. Zdaj jih je v Kranjski Gori približno 600, plus 800 začasnih.
Zrasla naj bi garažna hiša za 400 do 550 vozil, nasproti hotela Kompas, »povečali bomo parkirišča ob kolesarski poti med Kranjsko Goro in Podkorenom, začasna parkirišča pa, v dogovoru z domačini, lastniki parcel, uredili od Martuljka do Rateč.« Teh naj bi bilo 1000, 1200. Če nekako strnemo izračun, za prvenstvo potrebujejo 2000 novih parkingov, večji del začasnih, cirka 700 stalnih. Ob letalskih veledogodkih, če niso pretirano siromašni z obiskom, je v akciji 400 avtobusov, »za svetovno prvenstvo jih bo potrebnih dvakrat toliko več«.

Tam v Ratečah je krožišče skoraj sfrizirano, iz cestnega križa naj bi krog zgradili tudi ob uvodnem uvozu v Kranjsko Goro in tam, na koncu kraja, proti (ja, spet) hotelu Kompas. Potreben bo tudi nadhod med Ratečami in Planico, za smučarske tekače. Od skakalnic proti Ratečam že nastaja kolesarska steza, pozimi bo pešpot, ki bo razbremenila cesto.

image
Bager že dela za kolesarje in pešce. FOTO: Grega Kališnik/Delo


Župan ne skriva zadovoljstva, »javnost ne more verjeti, da imamo mali Slovenci za tako veliko prireditev že vse pripravljeno«. Za olimpijske zimske igre v Pekingu leta 2022 še graditi niso začeli, mi pa imamo za leto pozneje vso športno infrastrukturo, pa tudi sicer skoraj vse.« Tudi v Trondheimu, poslušam, bi morali še veliko zgraditi. Tako da planiški nordijski center res pride prav, kajne.

Hrovat je bil kot župan drugič zraven pri kandidaturi. Opomni na spodrsljaje iz preteklosti, ko se je Planica prvič potegovala za nordijsko SP, je naša delegacija take zakuhala, da jih je bilo lahko sram, kolikor so dolgi in (predvsem) široki, madež se je vlekel tudi v čas druge kandidature, potem je še Maribor odpovedal zimsko univerziado ... A letos je bil Hrovat prepričan: »Če nam ne bi uspelo za leto 2023, bi nam za 2025 stoodstotno.« Časa do prireditve je zelo veliko, bi kdo pomislil, da celo preveč: »Tokrat ne smemo zafrkniti.«

Torej, Kranjska Gora lahko s SP dobi cestno infrastrukturo, popravi žičnice, uredi mirujoči promet, garažno hišo in gondolo na Vitranc, pa žičniško povezavo Velike doline in doline pod Poncami. »Pa v Ratečah bo mogoče kakšen nov objekt zrastel.« Nastanitveni. Možnosti so, kdo jih bo zagrabil?

Seveda pa za Kranjsko Goro ne bi bilo najbolje, če bi se skakalo, teklo in kombiniralo v času zimskih šolskih počitnic: »Ljubljanske in britanske počitnice so za nas najpomembnejše.« Dodatne gostinske ponudbe ne bo, »upam pa, da bo čim več začasnih objektov, stojnic, ulične prodaje, namenjene pešcem.«

Podelitev, zabava

Še en, morda največji zalogaj omeni župan, prireditveni prostor za podelitve, zabavo, promocijo, »ta še ni določen«. In ga še ni na obzorju.

»Vsi turistični ponudniki imamo že od dne, ko smo bili izbrani, možnost SP tržiti.« Na dogodek bo treba vizualno opozarjati, poudarjati, da sta Kranjska Gora in Planica kraj, kjer se bo 2023. dogajalo. »Kranjska Gora je turizem, industrije tu ne bo nikoli, to je priložnost za mlade, da tukaj ostanejo in dobro živijo.«
»Nordijc, požen, mi smo prpravlen,« bi lahko reklamirali SP 2023. Lahko bi bilo že drugo leto. V teh krajih se na veliko gradi, »tudi brez nordijskega SP bi se«, ampak vse, kar se dela, se je začelo z zavestjo o morebitni uresničitvi sanj o prireditvi, kakršna je bila Planici slednjič dodeljena.

Najgloblje Planico čutijo v Ratečah. Kar je potrdila domačinka Marta, ki smo jo z lončkom v roki, mleko je bilo v njem, ustavili na tržiču sredi vasi: »Vsako leto smo upali, da bomo izbrani, zdaj končno smo, zelo smo ponosni, mi za skoke živimo!« Dodala je upanje, da bodo popravili cesto, sramoto za državo, cesto »od Hrušce do nas«.

Kranjska Gora je sredi tedna opustela, oglasili smo se (službeno) v treh lokalih in povsod so, ločeno, pa vendar v en glas, izrazili veselje nad prihajajočim dogodkom. Eden od ponudnikov pa je, kako bi rekli, namignil, da je prirejanje nordijskega SP zlata vredna pridobitev. Možak je zlatar.

image
Gospa Marta je navdušena, ponosna. FOTO: Grega Kališnik/Delo


Resnici na ljubo, snega v Planici še ni, razen v snežni dvorani v nordijskem centru, ampak, ne bi ponavljali, časa je več kot dovolj.