V dvoje za zgodovino

Tandem: Rok Urbanc in Jaka Rus, svetovna rekorderja v dvojicah na skakalnih smučeh

Mon, 29.02.2016, 14:00

Slovenija vlada smučarskim skokom, med dedci, dečvami, med mladiči in za nameček v tandemskih smučarskih skokih, nedavno porojenih s carskim podvigom v Planici. V učbenike, ki jih še ni, sta se zapisala Rok Urbanc in Jaka Rus.

Bog ve, ali je Olaf Rye leta 1808, ko je v norveškem Eidsbergu na smučeh skočil 9,5 metra, veljal za norca, ekstremista, božjega otroka ali pač zlodejevega, ker se je zgodovinski let zgodil ob tamkajšnjem božjem hramu. Gotovo pa bi lagal vsak, ki bi tedaj napovedal, da bo po 207 letih njegov rojak Anders Fannemel preskočil Olafa za 242 metrov. Ja, težko je napovedati, kdaj katera norčavost obtiči kot muha enodnevnica, kdaj pa se vsidra v večnostnih kategorijah.

Saj vemo, na naših tleh in v našem zraku je s smučarskimi skoki in poleti tako, da bodo po priljubljenosti morda nekoč prehiteli celo slalom in veleslalom. Naši orli, orliči, orlice so trenutno najbolj plovni na planetu. Njihove zmage ali približki so malone samoumevni, torej tudi že malo dolgočasni? Zato ...

... ali pa kar tako se je ustanovitelj spletne platforme Trainers4me.com Marko Filej zamislil, ali je mogoče na smučeh skočiti, poleteti tudi v dvoje, tandemsko. To je omenil Vasji Bajcu, zdaj trenerju ameriških deklin, in ta se je, morda zato, ker brata, bratje Prevc nimajo časa, spomnil na (natanko danes) 31-letnega Roka Urbanca iz Bohinja in 27-letnega Logatčana Jako Rusa. Oba sta v ekipi približno 20 poskočnih, ki kot predskakalci sodelujejo na tekmah svetovnega pokala v Švici in Nemčiji. Jaka je na ta način naokoli že pet let, »je legendarni predskakalec«, obetal je kot mladinec, med člani ni prišel na vrh. Rok je vrhunsko kariero končal pred slabima dvema letoma.

Nezakopane Zakopane

Še to, ko boste brskali po moških zmagovalcih tekem svetovnega pokala južno do Alp, bo Rok, s katerim se srečava, med njimi. Slavil je leta 2007 v poljskih Zakopanah, ne v kakšnem okrnjenem Saporu, »bila je popolna konkurenca, zelo slabo vreme, zaradi vetra so speljali samo eno serijo«. Urbančev osebni rekord je 201 meter iz leta 2013 v Planici, Rusov 199 metrov letos v Kulmu.

Tako mlada fanta sploh ne moreta biti za staro šaro. Sprva se tandemski smučarski skok nikomur ni zdel mogoč, po treh dneh pa je Bajc menda odgovoril Fileju: »Morda pa vendarle je!« In je Filej poklical Urbanc-Rusa. Dvojec, ki je že marsikatero ušpičil, »bila sva med četverico Slovencev, ki smo nastopili v igranem filmu o Eddieju Edwardsu Eaglu«, britanskem skakalcu, znamenitem po pogumu in hkratnem abonmaju na zadnja mesta, kot na OI leta 1988. »Jaz sem bil v filmu Eddie, Jaka Matti Nykänen,« na skakalnici, ne, še sreča, v zasebnem življenju. Sta bila skoraj kaskaderja, se po zaletišču spustila tik drug za drugim, odzadnji je sprednjega snemal, »sva že vajena neumnosti, si zaupava, da te kolega ne povozi v zraku«.

Poklicana sta bila takoj za: »Okej, bomo snemali, čeprav niti ne veva, kaj.« Dobili so se 10. februarja, v tednu dni vse speljali. »Zrihtava si najdaljše mogoče dile, 275 centimetrov, posamezniki imajo dolge od 250 do 260, malo po logiki začneva razmišljati, koliko narazen namontirati vezi.« Ja, Rok je zaposlen pri Petru Slatnarju, kovinostrugarstvo ima v Cerkljah na Gorenjskem, »edini v Sloveniji izdelujemo skakalne vezi, pa razvijamo skakalne čevlje iz karbona ...«. Potrebovala bi 320-centimetrske plohe, ampak jih ni bilo. Šla sta v Kranj, na iztek skakalnice, pa potem na Gorenjo Savo, naredila po tri skoke na sedemmetrski in dvanajstmetrski skakalnici. In se prepričala, da nemogoče je mogoče.

Ne razmišljam, torej ...

Ker v Planici druge niso bile priprav­ljene, sta bila prelomni podvig, prvi tandemski skok na smučeh, bilo je 18. februarja, primorana opraviti na 40-metrski velikanki. Vedela sta in se tega poskušala držati – manj ko bosta o skoku razmišljala, bolje bo zanju.

Skok v dvoje, »težave so že na rampi, pri vpenjanju, eden nama je moral pomagati«, na klopci seveda ni prostora za oba. Vožnja v počepu, pripoveduje Urbanc, je že šla, potem pa odriv, kdaj naj se odrine sprednji Rok, kdaj zadnji Jaka, če malo zapletemo, odriniti sta kajpada morala hkratno, a za Staretovo (Andrej, teve duhovitež) pohvalo, ob pomoči Jelka Grosa, bi moral Rok nekoliko zamuditi, Jaka pa nekoliko prezgodaj odriniti.

»Če bi šla pri odrivu preveč naprej, nazaj, bi bil padec neizogiben. Če sprednji pade, je hudo, če drugi, ga prvi vleče za seboj, če obadva, »bi se drug čez drugega valjala«. Pri solo skokih je pri padcih nevarna predvsem opletajoča dila, »v tandemu pa soskakalec«. Bistveno bolj obremenjeni so gležnji.

V Planici onega dne nista niti enkrat padla, padel pa je svetovni rekord. Najprej je šlo 21, nato 25, pa 31 in v četrto, ko gre, kot vemo, rado, 35 metrov. Doslej še nikoli dosežena tandemska daljava. »Iz skoka v skok sva si več upala.« V zraku je bil spred­nji malo skrčen, zadnji stegnjen, pokončen in prvega je za boke držal. Samo vrh zaletišča sta bila govorno povezana, se spustila na en dva tri, pri odskoku je vse tiho bilo. Usklajenost sta vadila na ravnem in s štamfanjem. Rok nadaljuje, da če bi imela več časa za pripravo, »bog ve, kam bi prišla«. Sam namignem, morda na Jesenice, na urgenco, ali pa, tako Rok, »na drugo, večjo skakalnico«.

Od enega sponzorja sta dobila nekaj denarja, od organizatorja imata zagotovljeno fiksno vsoto, »no, obogatela s tem ne bova, veliko pa bo odvisno od števila ogledov na youtubu.« Seveda je tudi Rokov šef Peter pomagal, kaj ne bi.

Zgodilo se je. In kam pelje? Mogoče se bodo razvili tandemski skoki, tudi padalci so nekoč skakali samcati, zdaj pa so adrenalin pripravljeni deliti (oziroma z njim služiti) s turističnimi prestrašenci. Mogoče pa se bo rodila nova športna disciplina. »Drugi bodo videli,« tako Urbanc, »da se to da.« Če bi se odločila vaditi nekaj let, bi marsikaj naredila. Večje skakalnice, večja zaletna hitrost, Urbanc pove, da sta sama divjala s 50, 60 kilometri na uro, sogovornik, ne soskakalec, nekaj omenja poletje, Planico, plastiko, 70-, 100-metrsko skakalnico.

Svetovnega soprvaka malo podrezam po doskočnem telemarku, pa prizna, da ga ni bilo, »tudi pluženje je zelo zoprno, jaz sem moral imeti noge ful skupaj, Jaka ful narazen«.

In skok v prihodnost? Vsak trenutek se lahko »pojavita dva odbita Norvežana in naju presežeta«. A šport je resnici na ljubo še v tako navlaženih povojih, da tudi če bo tekma, »imava visoke cilje« in verjetno jima vsaj stopničke, če ne drugo mesto, ne bi ušle.

Želita pa si letvico, dolžino, svetovni tandemski rekord toliko navzgor potisniti, da bi bila zadevščina izzivalcem težko, čim teže dosegljiva.

Večje skakalnice, vprašanje hitrosti, zračnega upora, prvi ga bo imel precej več, drugi, skriti, malone nič, »ko si sam, upor, zračne sile korigiraš«, v dvoje gotovo ni lepše, težje pač.

Je pa skakalni tandemizem tudi ekonomsko, bolje, gorenjsko obarvan: »Deliš si ene dile, pa ti ni treba čakati, da si na vrsti.« Pa še alpska zagonetka, bog ve, bi smučarjema, vpetima v iste dile, v Kranjski Gori (okej, tudi na Pohorju) zaračunali dve ali eno karti?

In še pogled v prihodnost: vabljeni v Planico, tandemski poleti, do dvesto metrov po polovični ceni!

Prijavi sovražni govor