V znamenju sočutja in nezaupanja v institucije

Decembrska dobrodelnost: Številne zasebne pobude lajšajo bolečine revščine

ned, 07.01.2018, 14:00
indeks Dobrodelnosti upadel

 

Britanska Charity Aid Foundation (CAF) vsako leto izračuna tako imenovani svetovni indeks darovanja, ki meri povprečen odstotek ljudi, donatorjev in prostovoljcev v posamezni državi. Na lestvici 140 držav je že več let prva Burma, Slovenija pa je od lani spet zdrsnila za nekaj mest, in sicer s 40. (41-odstotna udeležba prebivalstva v dobrodelnosti) na 58. mesto (34-odstotna udeležba). Kot prostovoljni aktivisti se sicer izkažemo, saj smo na 23. mestu, z 32-odstotno udeležbo pri pomoči tujcem pa smo krepko zadaj, na 105. mestu. Poročilo je bilo napisano septembra, tako da ne upošteva decembrskih aktivnosti.

December ni le najbolj vesel, ampak tradicionalno tudi najbolj darežljiv mesec. Humanitarne ustanove in številni posamezniki v času med Miklavžem in novim letom zbirajo darila ali denar oziroma žrtvujejo svoj čas za dobrodelne namene. V državi, kjer pod pragom revščine še vedno živi več kot 46 tisoč otrok, so takšna dejanja blagodejno blažilo epidemije turbokapitalizma in pomoč pešajoči socialni državi.

»December je absolutno poseben mesec, ko je povsod zelo veliko dobrodelnosti. Podjetja in tudi posamezniki se v tem času radi odzovejo na prošnje po dobrodelnih prispevkih in materialu. Mediji so v zadnjih letih na tem področju naredili veliko, saj so v času gospodarske krize izpostavljali probleme revščine v javnosti in s tem pomagali humanitarnim organizacijam,« pravi Darja Groznik, predsednica Zveze prijateljev mladine Slovenije (ZPMS), in s tem opozori na pomembno značilnost decembrskega javnega dogajanja – sočutno željo po pomoči. Ta je brez dvoma nujna, saj v revščini ne živijo več le družine brezposelnih, ampak tudi družine z obema zaposlenima staršema, ki z minimalno plačo ne zmoreta poravnati vseh življenjskih stroškov, saj je minimalna plača, 613 evrov, še vedno pod uradno izračunanim pragom revščine. »Sprostitev varčevalnih ukrepov se na področju socialne politike že pozna, vendar so potrebe po socialno humanitarni dejavnosti še vedno velike,« pravi predsednica ZPMS, v katero je vključenih 112 društev in zvez prijateljev mladine, ki tudi zbirajo darila in obdarujejo otroke. Poleg darilnih paketov, žog in igrač so samo v decembru s pomočjo medijev zbrali tudi približno 50 tisoč evrov, ki so jih razdelili med približno sto družin.


Sled božične čarovnije

Socialne države je vse manj, hkrati pa se povečuje nezaupanje tako vanjo kot v velike humanitarne organizacije, ugotavljajo na Rdečem križu Slovenije. Potencialni darovalci bi želeli, da pridejo darila res v prave roke, to pa je mogoče le tako, da sami poskrbijo za obdarovanje oziroma ga prepustijo nekomu, ki mu popolnoma zaupajo. Zato nenehno vznikajo nove pobude posameznikov, ki se združujejo v društva ali iniciative za dobrodelnost, in še posebno v decembru je nemogoče našteti vse takšne akcije.

»Postani Božiček za en dan in podari majhno škatlo za velik nasmeh,« je denimo pozivala dobrodelna akcija, ki je marsikomu ostala v ušesih, v društvu Humanitarček. To je v prazničnem božično-novoletnem času zbralo tudi darila za 317 brezdomcev, na facebooku pa so zapisali: »Nismo spremenili sveta, smo pa pustili sled božične čarovnije v življenju drug drugega.«

Rdečemu križu, ki med letom pomaga približno 100 tisoč posameznikom, decembra pa se osredotoči na pomoč starostnikom, so donirali tudi navijači Green Dragons. Ti so pomoč v hrani z daljšim rokom trajanja zbirali kar na tribuni po koncu nogometne tekme. V ljubljanskem kliničnem centru, ustanovi, ki je med najpogostejšimi naslovi darovalcev, so samo decembra prejeli več kot ducat različnih donacij in drugih oblik pomoči.

Na pediatrični kliniki so dobili nov videogastroskop za najmlajše bolnike, postovoljke iz Hude volne so malim bolnikom napletle 323 kap, pa copatke, igračke, gamaše in podobno, okrog 1000 spletenih copatk za novorojenčke je prejela porodnišnica, gorska reševalna služba je s pomočjo donatorjev pripravila spust Božičkov s pediatrične klinike in obdarovanje otrok, že pred tem jih je obiskal finski Božiček. Božičkom so otroke pomagali obdarovati tudi znani pevci in pevke, BQL, Nika Zorjan, Challe Sale, Nipke, Trkaj, Klara Jazbec, čarodej Magic Aleksander, Tanja in Kori. Donirali so študenti medicine in nekdanji uredniki Medicinskih razgledov; samo z donacijo 85 tisoč evrov, večinoma prispevkom ljubljanskih rotarijcev, so pred dnevi lahko odprli novo opremljeno in obnovljeno sobo za tvegane porode. Male paciente so obdarovala tudi nekatera druga društva in podjetja.

Odmevna pomoč medijev

Podpora medijev, čeprav so ti pogosto kritizirani kot neverodostojni, je pri dobrodelnih projektih zelo pomembna. Prav v okviru medijev zato nastajajo tudi najbolj odmevne akcije, kot je bil lani letos že tretjič šov jutranje ekipe radia Radio 1. Voditelji programa Denis Avdić, Jana Morelj in Miha Deželak so v 28 urah neprekinjenega oglašanja v živo, med katerim so predstavljali zgodbe družin, ki potrebujejo humanitarno pomoč, in sprejemali znane goste, s katerimi so popestrili program, zbrali kar 180 tisoč evrov.

Ta vsota je presenetila še njih same, je povedal Miha Deželak, ki se maratonskega vodenja spominja predvsem po vrtoglavem nihanju čustev od evforije pri uspešnem zbiranju donacij do potrtosti ob tragičnih življenjskih zgodbah družin, ki nimajo za preživetje. Projekt bodo, opogumljeni z zbrano vsoto, ki je za več kot dvakrat presegla lanska, ponovili četrtič tudi letos, pravi Deželak. Sam bo tudi nadaljeval svojo poletno humanitarno akcijo Deželak – junak, v kateri v sedmih dneh obkroži Slovenijo. Njegovo pot, peš, na kolesu ali celo na skiroju za počitnice otrok na morju ves čas spremlja in promovira Radio 1; lani so poslušalci Deželakov projekt podprli s 86 tisoč evri, pove sovoditelj jutranjega šova in dodaja: »To je enkratno doživetje in nagrada za ves trud, ko vidiš, kako ljudje verjamejo tvojim dobrim namenom in da lahko zaradi tega letuje na morju 350 otrok.«

Tudi Ana Lukner je ena izmed stalnic, ki s svojo organizacijo Anina zvezdica razveseljuje številne pomoči potrebne. Decembra je s približno 150 prostovoljnimi pomočniki že osmo leto zapored pripravila darilne pakete pomoči v hrani, šolskih potrebščinah in higienskih pripomočkih za vsaj 3000 družin po vsej Sloveniji. Tudi odkar živi v ZDA, kjer ima svoje podjetje, je z vsem srcem predana svoji fundaciji, ki jo je pred osmimi leti ustanovila z namenom predati Sloveniji sporočilo, da prav vsakdo lahko pomaga. »Vesela sem, da lahko pomagam, in neizmerno poplačana s hvaležnostjo obdarovanih ljudi, a hkrati žalostna, da so takšne akcije še vedno potrebne,« pravi humanitarka, ki jo, kot številne druge, moti, da je dobrodelnost v svetovnem merilu postala velik posel, pri katerem ostane za pomoči potrebne komaj polovica ali še manj zbranih sredstev.

Otroci se naučijo dajanja

Vzgojni vidik sodelovanja pri dobrodelnosti poudarja Ajda Lalić, predsednica Kulturno-športnega društva Peče, ki je z otroško dobrodelno predstavo, zasnovala in režirala jo je s kolegico Nuško Mlekuž, zbirala darila za otroke iz socialno ogroženih družin. »Otroci so v decembru odigrali tri dobrodelne predstave, na katere so vsi prinesli spodobno pripravljena darila in tako zbrali 78 vreč daril. Bistveno je, da so otroci tudi pomagali pri organizaciji dogodkov in pripravljanju daril ter se tako naučili pomembne lekcije dajanja,« pravi socialna pedagoginja. Zbrana darila so prek župnijskih Karitas razdelili 78 otrokom.

»Številne dobrodelne akcije in pobude me hkrati izredno veselijo in žalostijo. Veselijo, ker je zaradi njih vedno več ljudi deležnih pomoči, žalosti pa, ker so številne dobrodelne geste dokaz, da socialni sistem v naši državi ne deluje. Šele ko ne bo več potrebe po njih, bomo lahko ponosni na to, kje smo kot država,« pa meni novinar Jan Golja, pobudnik humanitarne akcije Mali koraki za velik cilj, s katero zbirajo denar za socialno ogrožene. Letos jim je uspelo zbrati toliko, da so lahko celostno pomagali Kriznemu centru za otroke Palčica. »Lepo je, da so ljudje pripravljeni december polepšati tudi tistim, ki sami nimajo, a velja se spomniti, da ljudje potrebujejo pomoč vse leto."

Podpiranje humanitarnosti z gibalnimi aktivnostmi, kakršna je Deželakova, je v Sloveniji čez vse leto veliko. Ljudje radi tečejo in hodijo za dober namen, Matej Marković pa je eden tistih, ki so v ta namen pripravljeni storiti še veliko več. V okviru športno-humanitarne organizacije Never give up pripravlja in odteče maratone ter sodeluje na ultratriatlonskih preizkušnjah, zbrana sredstva pa namenijo desetim socialno ogroženim družinam iz krajev, kjer tečejo. Komik Andrej Težak - Tešky pa svoje teke kombinira s stand-up komičnimi nastopi. Letos je v desetih dneh pretekel 500 km, povezal 30 mest, v vsakem pa s kolegi komiki nasmejal občinstvo s stand-up nastopom. Številni simpatizerji so se mu na poti pridružiti tudi kot tekači, zbrane prispevke je podaril projektu Botrstvo.

Kaj pa Romi?

Eden takšnih, ki se vse leto trudijo pomagati ljudem v stiski, je mariborski profesor zgodovine in prostovoljec društva Up-ornik Boris Krabonja. V letu 2017 so ga bralci časnika Večer izglasovali za štajersko osebnost leta. »Živimo od donacij, ki jih dobimo od posameznikov in podjetij. V zadnjem mesecu smo predvsem od slednjih dobili več prispevkov, december je tak mesec,« je povedal za STA. Leto 2017 je bilo po njegovem opažanju celo slabše kot prejšnja: »Veliko več ljudi je bilo v škripcih pri plačevanju položnic. Lani smo za plačevanje položnic ljudem v stiski porabili 45.000 evrov več kot leta 2016.«

Da socialno pomoč poleg ogroženih družin potrebujejo tudi druge, pogosto prezrte skupine družbe, opozarja Slovenska Karitas, ki vse leto pomaga približno 96.000 Slovencem v stiski. Na leto pomagajo tudi 2300 migrantom v Sloveniji, na kar so opozorili prav sredi decembra ob mednarodnem dnevu migrantov. Ena od prezrtih skupin naše družbe so prav tako Romi, pa opozarja Damjan Jagodic, ki na ministrstvu za zdravje vodi razvid humanitarnih organizacij. Pri tem izpostavi, kako hitro smo se kot družba znali organizirati ob migrantskem valu, ki je pljusknil čez Slovenijo pred dvema letoma, in čez noč postavili vso potrebno infrastrukturo za bivanje tisočev emigrantov, medtem ko za Rome, ki so del naše družbe, še danes pogosto ni niti elektrike ali vode in drugih osnovnih pogojev za življenje.

Prijavi sovražni govor