Vrhunci tedna: Kakršna banka, takšni kadri

V državi, kjer je obsojeni kriminalec sedel v parlamentu, je najhujši greh politika alkohol za volanom.

Sun, 14.02.2016, 08:00
Zdaj bodo lahko Sirci na svojih pametnih telefonih prebrali, da je po slovenski zemlji »beguncem najstrožje prepovedana pot!«.

Po prodaji druge največje banke, mariborske NKBM, Američanom prihaja na vrsto še največ­ja, Nova Ljubljanska banka. Vladajoči so se odločili, da jo bodo, če jo že morajo, prodali po dobri, uveljavljeni navadi. Daleč od srca, daleč od oči. Vsaj če sodimo po ekipi, ki bo stvar izpeljala ali vsaj nadzorovala.

Slovenija je ta teden svet osrečila s prispevkom k človeški blaginji. Strokovnjaki ljubljanske medicinske fakultete in kliničnega centra so nam­reč odkrili, da virus zika dejansko povzroča mikrocefalijo – nenormalno majhnost glave – pri plodu z njim okuženih mater. O tem se je zad­nje čase, odkar je virus začel strašiti po Združenih državah, te pa so paniko sprožile po vsem svetu, veliko ugibalo. Vsi Slovencem tega seveda ne priznavajo, a saj smo v naših krajih navajeni, da slavo dosežemo šele po zadnjem izdihu.

Stari bankirji za novo Novo banko

V največji slovenski banki, Novi Ljub­ljanski banki (NLB) v lasti države oziroma njenega Slovenskega državnega holdinga (SDH), se dogajajo veliki premiki. Najprej je konec prejšnjega tedna odstopil predsednik uprave Janko Medja; če ne bi odstopil, bi ga odstavili. »Na podlagi dodatnih informacij in indicev iz preteklosti smo resno dvomili o njegovi stoodstotni integriteti in poštenosti. Velikokrat smo zaznavali, da so bili interesi banke zapostavljeni pred nekaterimi drugimi interesi, tudi osebnimi. Zato smo se odločili, da je nadaljevanje privatizacijskega postopka s predsednikom uprave, ki ne uživa našega zaupanja, zelo tvegano,« je dejal prvi mož SDH Marko Jazbec. Menda je Medija prepočasi zmanjševal slabe terjatve, neustrezno upravljal valutna tveganja, ki izhajajo iz naraščanja tečaja švicarskega franka, in negospodarno najemal zunanje svetovalne storitve. Ker so se o odhodu dogovorili, Medja ne bo dobil odpravnine, do konca primopredaje poslov pa bo ostal v banki.

Vse skupaj je povezano s privatizacijo banke. V njej lahko država, kakor se je zavezala, konec prihod­njega leta ohrani četrtino plus eno delnico lastniškega deleža. Država se je odločila, da bo imela pri privatizaciji popoln nadzor, zato so v sredo razrešili še predsednika nadzornega sveta Gorazda Podbevška in člana Miho Košaka. Zakaj, niso razložili. V razširjeni devetčlanski nadzorni svet pa so imenovali pet novih članov.

Posebno zanimivi so trije. Gre za upokojene nekdanje zaposlene v NLB, Janka Gedriha, Antona Macuha in Antona Ribnikarja. Prvi je delal v banki v letih od 1991 do 2010, drugi skoraj vso delovno dobo, od 1972 do 2006, tretji pa v letih od 2001 do 2015. Torej so bili vsi trije tam zaposleni tudi v času, ko so se na veliko delili krediti – predvsem v obdobju prve vlade Janeza Janše od leta 2004 naprej –, ki so banko potegnili pod vodo in zaradi katerih jo je morala država podržaviti ter oživiti z milijardami državnega, ali če hočete, davkoplačevalskega denarja. Samo zadnja dokapitalizacija konec leta 2013 je bila vredna poldrugo milijardo evrov. Na slabo banko (Družbo za upravljanje terjatev bank – DUTB) pa so leta 2014 prenesli 2,3 milijarde slabih terjatev NLB. Ljudje, soodgovorni za slabe kredite, bodo zdaj skrbeli za njeno vzorno privatizacijo.

Da banke ne smejo biti v državni lasti oziroma da morajo biti delniške družbe, sicer ni samoumevno. Za primer lahko pogledamo seznam največjih na svetu. Med njimi še zdaleč niso samo klasične delniške družbe, v katerih države nimajo vpliva in katerih edini namen je ustvarjanje dobička. Na prvih štirih mestih so kitajske banke. V lasti Ljudske republike Kitajske. Ker je LR Kitajska enostrankarska diktatura brez prave delitve oblasti in nadzora ene veje oblasti nad drugo, vsem oblastem pa je nadrejena piramida komunistične partije, je o tem, kdo poveljuje štirim največ­jim bankam ali kdo je njihov lastnik, odveč izgubljati besede. So v lasti države in torej pod nadzorom matere partije. Poslujejo tako, kot določa mati partija.

Zelo zanimiva je osma največja banka, japonska Mitsubishi Yūefujei Finansharu Gurūpu, del skupine Mitsubishi. Ta je konglomerat različnih podjetij. V deželi vzhajajočega sonca jih imenujejo keiretsu. Članice keiretsa, v središču katerega je ponavadi banka, imajo prepleteno lastništvo; s tem se varujejo pred prevzemi in zagotavljajo stabilnost poslovanja. Keiretsi so orjaška podjetja. Mitsubishi ima 350.000 zaposlenih, od teh desetino v banki, ukvarja pa se z jeklarstvom, ladjedelništvom, rudarstvom, nafto, plinom, bančništvom, zavarovalništvom, izdelavo avtomobilov, elektronike, hrane in pijač ter še marsičesa. Takšne skupine podjetij so temelj gospodarskega čudeža, s katerim je Japonska vstala iz vsesplošnega uničenja po porazu v drugi svetovni vojni. Povsem jasno je, da keiretsi ne bi mogli ne nastati ne obstajati brez močnega državnega vpliva.

Državni vpliv je rešil tudi deveto največjo banko na svetu, Bank of America iz ZDA. V finančni krizi bi zaradi kombinacije pohlepa in dajanja slabih posojil propadla, vendar se je ameriška vlada odločila, da je prevelika, da bi jo pustila propasti. Zato je banka dobila milijarde državnega denarja in jamstev; vsega skupaj je bilo po ocenah celo do 180 milijard dolarjev, kar je 160 milijard evrov. A je morala Bank of America privoliti v to, da je država iz ozadja prevzela njeno vodenje. Ko se je poslovanje stabiliziralo, se je država iz nje umak­nila in denarna ustanova zdaj posluje kot običajna delniška družba z zelo razpršenim lastništvom.

Nažgan za volan

V Kranju sta se zaletela golf in kombi, ker je prvi vozil po nasprotnem voznem pasu. Oba voznika sta se lažje telesno poškodovala. Domnevni povzročitelj je odklonil alkotest. Do policistov se je vedel nespoštljivo in poskušal prikazati, da avtomobila ni vozil on. Možje postave so ga ovadili na sodišču zaradi kaznivega dejanja zoper varnost javnega prometa, zaradi kršenja javnega reda in miru, se pravi nedostojnega vedenja do uradne osebe – policista – pri uradnem poslovanju, pa še sodniku za prekrške.

Nesreča v sredo zvečer je bila tako rutinska, da si verjetno ne bi zaslužila niti vestice v črni kroniki. Če ... Če voznik ne bi bil prvi mož četrtega največjega slovenskega mesta Kranja, Boštjan Trilar. Mož v drugi polovici 40. let je župan šele dobro leto, prej se je ukvarjal s prodajo. Avtomobilov. Vendar predvsem japonskih, ne nemških, kakršen je njegov zdaj stolčeni službeni golf.

Ker je Trilar neodvisni kandidat oziroma kandidat leta 2014 za potrebe lokalnih volitev ustanovljene lokalne stranke Več za Kranj, politični nasprot­niki seveda nimajo zadržkov pri udarcih po njem. Njegov odstop zahtevata tudi kranjski podružnici na državni ravni nikoli enotnih demokratov in socialnih demokratov.

Nobenega namena nimam, da bi zagovarjal ljudi, ki jih pijane zalotijo v službenem avtomobilu, ker so povzročili nesrečo. A je zanimivo, da se v Sloveniji, državi, ki slovi po mokri kulturi, naklonjeni pitju alkohola iz kakršnegakoli razloga, najpogosteje pa kar brez razloga, tako ostro sodi prav politike, ki pregloboko pogledajo v kozarec. Minister za lokalno samoupravo in regionalni razvoj Henrik Gjerkeš je leta 2010 odstopil hitro po tem, ko so ga za krmilom službenega avta zalotili okajenega. Takrat nepovezani poslanec – in zdaj poslanec Desusa – Peter Vilfan je po nesreči, v kateri je povozil starejšega pešca, hitro odstopil. Glede na alkotest je spil preveč, pregled krvi, obvezen po povzročitvi hujših nesreč, pa je pokazal, da je bil alkohol v zakonsko dovoljenih okvirih. Zato je na zadnjih volitvah spet kandidiral in je zdaj spet poslanec.

Ostro se sodi politike, ki pregloboko pogledajo v kozarec. Takoj morajo odstopiti. Ko pa v državnem zboru sedi obsojenec za korupcijo, ki velja za hujšo nadlogo od alkohola, se najde cel trop pravnikov, da zagovarjajo njegov obstanek v poslanskih klopeh. In najde se cel trop ustavnih sodnikov, da ga tam ohranijo.

Begunca nočemo, azila ne damo

Čeprav zima ni kaj prida, so nizke temperature v zadnjih mesecih zelo zmanjšale število beguncev, ki so čez Balkan namenjeni v Evropsko unijo. A razmere se v Siriji, od koder jih beži največ, niso izboljšale, po mnenju nekaterih so se zaradi ruskega bombardiranja še poslabšale. Pred spomladanskim dvigom temperatur se zahodnim državam, predvsem Avstriji in Nemčiji, kamor je namenjena večina beguncev, spet tresejo hlače.

Pot do Avstrije in naprej vodi predvsem prek Slovenije – v zadnjih dneh gre čez njeno ozemlje povsem mimo pozornosti domačinov približno 2500 beguncev na dan –, zato se država pripravlja, da bo vsem, ki bi potrkali na njena vrata, ta čim bolj trdno zapahnila in tako pomagala germanskim sodržavljanom v naroč­ju matere Evrope. Čeprav je od več kot 460.000 beguncev, kolikor jih je šlo čez ozemlje od sredine oktobra, za azil zaprosil takole na oko vsak stotisoči.

Ob vsem, kar se je na državnozborskem odboru za notranje zadeve dogajalo v četrtek, ko je podprl vladne zaostritve azilne zakonodaje in dodal nekaj svojih modrosti, se mi zdi bolj srh zbujajoče nekaj drugega. Pred leti, še v času nič kaj skrito ksenofobne prve vlade Janeza Janše, so zaostritve utemeljevali s tem, da je Slovenija, čeprav je bila menda tedaj sredi zlate dobe, preveč uboga, da bi iskalcem azila namenila več, kot so jim druge članice EU; kar sicer še zdaleč ni bilo res, ampak to je druga zgodba.

Danes pa tudi poslanci koalicije pod poveljstvom nekdanjega pridigarja etike in morale Mira Cerarja ne zagovarjajo samo postavljanja žice, kakor je na mejah ni bilo niti v času domnevne jugokomunistične diktature. Povsem odkrito priznavajo, da hočejo z zaostritvami begunce odvrniti od tega, da bi sploh prišli iz krajev, od koder jih je večina komaj odnesla celo kožo. Njega dni so Butalci pred svojo vas postavili tablo z napisom »Turkom najstrožje prepovedana pot!«. Zdaj pa bodo lahko Sirci na svojih pametnih telefonih prebrali, da je po slovenski zemlji »beguncem najstrožje prepovedana pot«. Da bi jih ja odvrnili še bolj učinkovito, je obrambna ministrica v Egejsko morje med Grčijo in Turčijo v lov na gumenjake pripravljena poslati celo udarno pest slovenske bojne mornarice, oklepnico – ups, patruljno ladjo za nadzor priobalnih voda – Triglav.

Prijavi sovražni govor