Vrhunci tedna: Vrh na raportu

Anže Logar hiti, ker SDS oziroma njen in posledično Logarjev šef Janez Janša do 10. junija potrebuje čim več masla, da ga bo poveznil na glave političnih tekmecev.
Objavljeno
09. marec 2018 16.38
Miro Cerar na zaslišanju preiskovalne komisije v zvezi z NLB v Državnem zboru 05.marca 2018 [Miro Cerar,zaslišanja,parlament,DZ,komisije,politika]
Gorazd Utenkar
Gorazd Utenkar

Kakor kaže, bomo imeli državnozborske volitve 10. junija. K temu datumu naj bi se nagibal predsednik republike, tako so mu tudi predlagali vsi v državnem zboru, s katerimi se je Borut Pahor pogovarjal v četrtek. Danes lahko torej začnemo odštevati zadnje tri mesece do osrednjega političnega dogodka leta.

Vodji državnozborske preiskovalne komisije o ugotavljanju zlorab v slovenskem bančnem sistemu in ugotavljanju vzrokov in odgovornosti za drugo sanacijo bančnega sistema v samostojni Sloveniji – to je izvedla vlada Alenke Bratušek leta 2013 – Anžetu Logarju se zato zelo mudi. V državnem zboru se namreč ob koncih tedna bolj malo dogaja, Logar in njegovi sopreiskovalci pa so delali tudi prejšnji vikend.

Premier o bankah

V soboto so zaslišali nekdanjega direktorja in solastnika finančnega holdinga Pom-Invest Ivana Vizjaka, ki je bil v času, ko je ta družba najemala velike kredite pri Novi KBM, tudi član nadzornega sveta banke. Ko je šel Pom-Invest tako kot marsikateri drugi prekupčevalec z delnicami v krizi po gobe, je imela zato takrat državna NKBM milijonsko izgubo. Vizjak se seveda ne počuti odgovornega za svoj prispevek k finančni luknji v bankah.

O tem, kaj ima povedati drugi za soboto predvideni preiskovanec, nekdanji nadzornik Factor banke in lastnik Aktive Darko Horvat, bomo slišali kdaj drugič. Ali bolj verjetno nikoli, saj je Horvat s svojim premoženjem, ki je izviralo iz zbiranja certifikatov v 90. letih prejšnjega stoletja, že pred leti izginil v tujino. Na Nizozemsko, Veliko Britanijo, Švico in na stalnem begu pred davkarijo in upniki še marsikam.

Ampak bolj od Ivanovega in morebitnega Darkovega zaslišanja je bilo pričakovano Mirovo pričanje. V ponedeljek je namreč pred Logarjev vrtajoči pogled stopil sam premier Miro Cerar. A je bilo njegovo pričanje eno veliko razočaranje. Kar je bilo sicer mogoče pričakovati. Cerar je takrat, ko so se dogajale zlorabe in je slovenska trojka Bratuškove – poleg nje sta jo sestavljala finančni minister Uroš Čufar in guverner Banke Slovenije Boštjan Jazbec, ki bo še pred koncem mandata v BS odhitel novim dobro plačanim izzivom naproti, tokrat ne na Kosovo, ampak v Bruselj – predrago reševala banke, najbrž še komaj kontempliral o svojem odhodu v politiko. Kot profesor prava bank najbrž res ni mogel zafurati.

Je pa bilo Cerarjevo pričanje vsaj malo zanimivo zato, ker je neposredno povedal, kaj si misli o prodaji zdaj popolnoma državne Nove Ljubljanske banke, še vedno največje banke v državi. Premier je namreč zatrdil, da sam ne bi sprejel zaveze o njeni prodaji. Da Slovenija potrebuje močno sistemsko banko v vsaj deloma domači lasti, saj je v nasprotnem primeru v času krize zlahka »lahek plen«. Akrobacije finančne ministrice Mateje Vraničar Erman, ki se mora v Bruslju izvijati diktatu komisije, naj država proda banko, se bodo torej nadaljevale.

In zakaj se perspektivnemu poslancu Slovenske demokratske stranke Logarju tako mudi s preiskovanjem bančnih kolobocij, da obratuje tudi ob koncih tedna? Zato ker SDS oziroma njen in posledično Logarjev šef Janez Janša do 10. junija potrebuje čim več masla, da ga bo pred usodnim datumom poveznil na glave političnih tekmecev.

Predsednik o vojski

Na predlog taiste stranke, ki pospešeno preiskuje banke, Janševe demokratske, in očitno spet vedno bližje Nove Slovenije je moral dva dni za Cerarjem, v sredo, na raport v državni zbor tudi predsednik Borut Pahor. Poslancem je moral pojasniti, kako kot vrhovni poveljnik vidi (slabo) pripravljenost Slovenske vojske, od srede prejšnjega meseca utelešeno v sramoti na Počku. Tam je udarna vojaška pest, bataljonska bojna skupina, veličastno prikazala vso svojo nesposobnost; ta sega tako daleč, da se vojaki ne znajo premikati niti po namišljenem bojišču. Bog ne daj, da bi morali kdaj na pravo!

Ker je Pahorjeva neodločnost glede tako rekoč vseh vprašanj dobro znana, se je zdelo, da tudi na izredni seji o vojski ne bo povedal kaj nepričakovanega. Vendar ni bilo čisto tako. Dobre tri mesece pred državnozborskimi volitvami je namreč predlagal, da bi sprejeli zakon o sistemskem dolgoročnem financiranju varnostnega sistema, katerega pomemben del – po Pahorju »življenjskega pomena za obrambo naše neodvisnosti« – je vojska.

A volitve so seveda preblizu, da bi to opravil še aktualni sklic DZ, zato pa bi lahko v zadnjih treh mesecih mandata po predsednikovem mnenju sprejel dva zakona, ki sta že v postopku, o obrambi in službi v Slovenski vojski. Tudi če bi ju poslanci res sprejeli, to ne bo vplivalo na njegovo mnenje o stanju pripravljenosti SV. Letno poročilo generalštaba in obrambne ministrice Andreje Katič bo dobil konec marca in ne pričakuje bistvenih razlik glede na lansko.

Lanska ocena pripravljenosti vojske, se pravi za leto 2016, je bila na kratko takšna: za delovanje v krizi ali vojni je bila nezadostna, njena sposobnost delovanja je bila na najnižji ravni že tretje leto zapored. Samo pripravljenost za delovanje vojske v miru je dobila zadostno oceno. Popolnjenost stalne sestave je bila 88-odstotna – če sem prav razumel nedavno tarnanje, se je od takrat še znižala –, pogodbena rezerva je bila popolnjena komaj 36-odstotno. Od načrtovanih vaj so jih izvedli le dve tretjini. Število izstreljenih nabojev na vojaka se je spet zmanjšalo, le število dni na terenskih vajah so povečali.

Več kot tretjina vozil je imela pretečeno življenjsko dobo, razpoložljivost vojaške tehnike se je zmanjšala za dodatnih pet odstotkov, posebno kritično je bilo stanje helikopterjev. Kritične so bile tudi zaloge opreme, stanje infrastrukture, osebne opreme ter zmožnost zdravstvene in socialne oskrbe.

Že lani je Pahor ocenil, da vojska takoj potrebuje dodatnih 45 milijonov evrov in potem po dodatnih 50 milijonov na leto. V sredo je prišel na dan z drastično drugačno, višjo številko. Po njegovem bi lahko za vse institucije nacionalne varnosti, za kar gre zdaj 1,8 odstotka bruto domačega proizvoda, v prihodnjih desetih letih brez hujšega odrekanja pri drugih potrebah razvoja države namenili okrog 2,5 odstotka BDP. Slovenski BDP naj bi bil vlani nekaj manj kot 43 milijard evrov in hitro raste, kar pomeni, da bi za »institucije nacionalne varnosti« namenili dobro milijardo evrov na leto.

Prva stranka o prihodnosti

Kongresi največje stranke v državi pred najpomembnejšimi volitvami, državnozborskimi, so praviloma pomemben dogodek. Kongres največje stranke v Sloveniji, Stranke modernega centra, ki poteka danes v Mariboru, je malo manj pomemben. Predvsem zato, ker stranka že kmalu ne bo več največja v državi. Očitno so se s tem kar sprijaznili, saj se premikajo po enaki poti kot do zdaj, ta pa jih vodi v ... ne ravno pogubo, vsekakor pa v veliko zmanjšanje moči. Kandidat za predsednika je samo eden, ustanovitelj in dosedanji lider Miro Cerar.

Seveda je veliko vprašanje, kaj bi tri mesece pred volitvami še lahko storili. Lahko bi, na primer, zamenjali predsednika. Sicer se je menda nekdo ojunačil, da bi se postavil proti premieru – v stranki nočejo povedati, kdo –, vendar gre za v javnosti neznanega človeka, poleg tega je kandidaturo hitro umaknil(a?).

V stranki pa imajo vsaj dva človeka, ki po priljubljenosti kotirata višje od Cerarja. Na Delovem februarskem barometru priljubljenosti politikov je njihova evropska komisarka Violeta Bulc na tretjem, predsednik državnega zbora Milan Brglez pa na petem mestu. Cerar je pristal na osemnajstem mestu, samo mesto ga še loči od izpada z lestvice.

Ker menjave predsednika pred volitvami ne bo, ljudje pa v predvolilnem času ne berejo programov strank, ampak se odločajo po drugih nagibih, tudi ali predvsem po priljubljenosti voditeljev, lahko SMC le resignirano opazuje svojo podporo. Ta je z več kot 34 odstotkov na volitvah 2014 padla na manj kot osem odstotkov v Delovi februarski anketi. In premierova stranka se ne more tolažiti tako kot Desus – podpora temu je zdrsnila celo pod volilni prag –, da na volitvah vedno dobi dvakrat več glasov kot v anketah. Za SMC bo to namreč komaj drugi nastop na volitvah.

A vse ni tako črno. V nasprotju z novimi obrazi z volitev 2011, Pozitivno Slovenijo (PS) in Državljansko listo, bo Cerar s svojo druščino očitno vsaj politično preživel. Prav tako kaže, da se bo v državnem zboru obdržala Združena levica, ki se, odkar ni več tako združena in ji je eden od razdruženih sunil ime, imenuje samo še Levica. Od novih strank z volitev 2014 tako najslabše kaže odcepljenemu delu PS, Stranki Alenke Bratušek; ta ne more resno računati na prestop volilnega praga.

Če se ne bo zgodilo kaj res presenetljivega, bo v državni zbor spet sedla vsaj ena nova stranka, tista pod poveljstvom kamniškega župana Marjana Šarca. Za zdaj ji kaže, da bo celo zmagala, saj je bila februarja daleč pred socialnimi demokrati in Janševimi demokrati, ki že dolgo tečejo z ramo ob rami. Zadnji trije meseci pred volitvami bodo zelo pestri.