Vsak sedmi zdravnik iz tujine

V dvanajstih letih smo uvozili 958 (zobo)zdravnikov, a nekateri se tekoče slovensko ne naučijo govoriti nikoli.

ned, 24.01.2016, 10:00

Zdravnike iz tujine so v Sloveniji zaposlili zaradi pomanjkanja domačih zdravnikov. Čeprav je pogoj za zaposlitev znanje slovenskega jezika, pa se nekateri tekoče slovensko ne naučijo govoriti nikoli. V mariborskem UKC bodo to reševali kar s prevajalci.

Slovenija se je za načrtno zaposlovanje tujih zdravnikov odločila leta 2011 z interventnim zakonom. Od takrat do danes je uvozila 958 zdravnikov, kar je največ po osamosvojitvi. Po podatkih zdravniške zbornice dela danes 7501 aktivnih zdravnikov in zobozdravnikov, med njimi 958, ki so prišli iz drugih držav.

Tretjina jih je iz držav EU, 643 pa iz držav nečlanic EU. Zdaleč največ jih je iz Srbije, Hrvaške in Makedonije, iz katere prihajajo predvsem zobozdravniki, nato iz BiH, Črne Gore, Bolgarije, Madžarske, posamezni zdravniki pa so iz vseh delov sveta: iz Argentine, Avstralije, Avstrije, Belorusije, Češke, Francije, Grčije, Irana, Italije, Kanade, Kirgizije, Mehike, Nemčije, Poljske, Ruske federacije, Slovaške, Švice, Ukrajine ...

Če zdravnik ne zna slovensko ...

Po nostrifikaciji diplome oziroma specializacije in preverjanju znanja je največja težava za vse njih znanje slovenskega jezika. To pa je tudi težava za bolnike, saj lahko pride pri sporazumevanju do usodnih nesporazumov, kar se je vsaj enkrat tudi že zgodilo. Z zakonom je zato predpisano, da morajo tuji zdravniki pred začetkom dela predložiti potrdilo o znanju slovenskega jezika delodajalcu, ki sam določi raven potrebnega znanja slovenskega jezika. Če zdravnik ne zna slovensko (na madžarskem in italijanskem govornem območju pa madžarsko ali italijansko), ga lahko bolnik prijavi inšpektorju. Globa je od 400 do 10.000 evrov.

Zadnji primer kaže, da se je Gregor Pivec, direktor mariborskega UKC, ki namerava uvoziti štiri tuje anesteziologe, odločil to določbo zakona zaobiti in najeti prevajalce. Andrej Možina, predsednik zdravniške zbornice pa opozarja, da uvoz tujih zdravnikov ni več potreben, ker šolamo dovolj domačih zdravnikov.

Slovenija ni bila nikdar do zdaj samopreskrbna z zdravniki in zobozdravniki. Dokler je bila še del Jugoslavije in je bil znotraj tiste države prost pretok kadrov, torej tudi zdravnikov in zobozdravnikov, so ti radi prihajali delat v Slovenijo. Težav z jezikom takrat ni bilo toliko kot zdaj, saj je bilo povezav s srbsko in hrvaško govorečim delom države toliko, da so se ljudje med seboj lažje sporazumevali. Ti zdravniki so zdaj v glavnem že upokojeni, od osamosvojitve Slovenije pa novi zaradi novonastalih meja niso mogli prihajati. Tudi jezikovna ovira postaja vse večja. Slovenija je računala na prihod zdravnikov iz držav EU, a se je izkazalo, da ni bil zadosten, saj nizke slovenske plače zanje niso bile zanimive.

Trije ukrepi za več zdravnikov

Pred dobrim desetletjem se je država odločila za tri ukrepe: povečala je vpis na ljubljansko medicinsko fakulteto, ustanovila novo mariborsko medicinsko fakulteto in leta 2011 sprejela še intervencijski zakon za uvoz zdravnikov iz tako imenovanih tretjih držav. Posledica tega je, da je zdaj v Sloveniji 958 tujih zdravnikov; to pomeni, da je vsak sedmi med aktivnimi zdravniki tujec. Kar 758 jih je prišlo po intervencijskem zakonu. Največ je Srbov, Hrvatov, Makedoncev in iz BiH, tudi iz Madžarske, Poljske, Češke in Slovaške, posamezniki pa prihajajo iz skoraj vseh držav sveta. Zaposleni so v vseh bolnišnicah, zdravstvenih domovih in drugih organizacijah, saj domačih zdravnikov ni bilo dovolj in jih predvsem manjšim bolnišnicam ni uspelo dobiti. Kako je danes, smo vprašali v eni od njih - Splošni bolnišnici Ptuj.

Na Ptuju zaposlujejo zdaj predvsem domače

»V preteklih letih smo zaposlili veliko tujih zdravnikov, za katere smo bili predvsem odskočna deska. Ko smo jim pomagali urediti papirje, so odšli na boljše - v druge bolnišnice ali v zdravilišča, kjer so plače višje. Nekateri so ostali. Tako imamo danes zaposlenih 36 zdravnikov specialistov, od tega šest tujcev, ki že imajo slovensko državljanstvo. Imamo tudi eno Zagrebčanko, prizadevamo pa si pridobiti še enega anesteziologa iz Beograda. Na ministrstvu za zdravje so že obljubili, da mu bodo nostrificirali izobrazbo, poslali smo pismo o nameri, da ga bomo zaposlili in zdaj čakamo, da ministrstvo določi kvoto za letos in odloči, ali lahko pride ali ne,« je povedal Aleksander Voda, pomočnik direktorja za poslovne zadeve. Poudaril je, da poskušajo zaposliti vse mlade zdravnike doma iz okolice Ptuja, saj je to veliko zagotovilo, da se ne bodo odselili in bodo v bolnišnici ostali. »Odkar je fakulteta v Mariboru, imamo dovolj domačh zdravnikov. Prizadevamo si, da dobijo tiste specializacije, ki si jih želijo in jih tudi potrebujemo. Poleg 36 specialistov imamo zaposlenih še 22 specializantov, potrebovali pa bi še 15 zdravnikov,« je povedal.

Nekateri ne znajo slovensko nikoli

Zdravnikom iz neevropskih držav ministrstvo za zdravje najprej nostrificira diplomo ali specializacijo, pred zaposlitvijo pa mora vsak tuji zdravnik predložiti potrdilo o znanju slovenskega jezika. Po zakonu je predvideno enoletno pripravljalno obdobje, v katerem naj bi se naučili slovensko. Pa se?
»Posamezniki potrebujejo tudi do pet let. Nekateri se ne naučijo nikoli. Uporabljajo mešanico jezikov. Vztrajamo, da morajo znati jezik na visoki ravni, a nekateri so bolj trmasti. Za bolnike je gotovo bolje, če zdravniki dobro govorijo slovensko,« pravi Voda.

Raven znanja določi delodajalec, čeprav bi ga po evropski direktivi morala ali zdravniška zbornica ali ministrstvo. Toda za to bi bilo treba spremeniti naš zakon. Ta tudi določa, da mora zdravnik še tri leta po končani specializaciji delati v državi. Specializacija je namreč zelo draga, šestletna približno 236.000 evrov. Zato v zadnjih letih uvoženi zdravniki v glavnem še vsi delajo v Sloveniji, ocenjujejo na zdravniški zbornici.

Domači fakulteti izobrazita dovolj zdravnikov

V zadnjih letih obe domači medicinski fakulteti izobrazita dovolj mladih zdravnikov za potrebe Slovenije. »Trenutno je v postopku izobraževanja za specializacijo 1800 mladih zdravnikov. Do leta 2020 se bo sicer 1050 zdravnikov upokojilo, a bo do leta 2021 kar 2050 novih zdravnikov končalo specializacijo. V sistemu bomo torej imeli 1000 specialistov neto več kot zdaj. S tem bomo po številu zdravnikov dosegli evropsko povprečje. Če bomo še naprej uvažali zdravnike iz tujine, se ti naši zdravniki ne bodo imeli kje zaposliti,« je povedal Andrej Možina, predsednik zdravniške zbornice.

Dodatna težava za domače diplomante je, da se na razpis za specializacije prijavi vsako leto od 10 do 15 odstotkov tujcev. Zdravniška zbornica je že večkrat ministrstvo pozvala, naj zakonsko uredi, da bodo imeli domači diplomanti prednost pred tujimi, a ministrstvo zagovarja stališče, da so vsi enaki. Ker prihajajo s srbskih in makedonskih fakultet študenti z zelo visokimi ocenami, prehitijo domače diplomate, ki so ocenjeni po strožjih merilih. Tudi to je razlog, da nekateri domači zdravniki (želene) specializacije ne dobijo.

Slovenski zdravniki odhajajo zaradi slabih razmer

Nihče nima podatkov, koliko domačih zdravnikov odide na tuje takoj po diplomi, še preden se včlanijo v zdravniško zbornico. Po podatkih zdravniške zbornice pa potrdilo o dobrem imenu, ki ga zdravniki potrebujejo pred zaposlitvijo v tujini, dvigne okoli 200 zdravnikov na leto. Večinoma gredo na tuje le začasno, razen iz okolij, kjer so zelo slabe razmere za delo. Tako je v zadnjih petih letih iz Slovenije odšlo skupaj okoli 50 specialistov, od tega kar 21 lani iz UKC Maribor. Če odidejo najboljši ali edini za določeno zdravljenje, se nekatere operacije v Sloveniji ne izvajajo več. V Mariboru je zaradi pomanjkanja anesteziologov lani odpadlo kar 571 operacij, zato so se čakalne dobe podaljšale. Daljšajo se tudi v bližnjem Ptuju, kamor prihajajo na operacije bolniki, ki jim je v Mariboru operacija odpadla. Večletno čezmerno varčevanje v UKC Maribor in stiskanje zdravnikov v kot je obrodilo sadove.

Prijavi sovražni govor