Zadnje upanje za kulturno središče

Ljubljanska Cukrarna stopa na pot prenove.
Objavljeno
19. januar 2018 14.22
Cukrarna 18.januarja 2018 [Roška cesta,Ljubljana,Fabianijev most,Cukrarna]
Brane Maselj
Brane Maselj

Ljubljanski Cukrarni se, kot kaže, obetajo boljši časi. Nekdanjo tovarno, zdaj pa omrtvičeni kulturni spomenik, bo mestna občina predala v roke gradbincem, da ga prenovijo v galerijo. V kratkem se namreč izteče njen razpis za izbor izvajalca rekonstrukcije že desetletja propadajočega objekta s pripadajočo zunanjo ureditvijo ter dobavo in montažo pohištva in opreme.

Občina je razpisni rok, ki je bil sprva 25. januar, na prošnje zainteresiranih gradbincev podaljšala do 12. februarja, ko naj bi odprli prejete prijave. Izvajalec bo moral po strogih razpisnih pogojih naročilo izpeljati v samo 24 mesecih. Če bo tudi financiranje naložbe teklo po načrtih, bo čez dobri dve leti in po več kot 30 letih, ko so iz nje izselili zadnje stanovalce, v prostorih nekdanje tovarne sladkorja nova tovarna kulture in umetnosti.

Znamenita in zanemarjena

Med tema mejnikoma je hiša na Poljanski 40 pripadala podganam, brezdomcem in narkomanom. Znamenita po svoji zgodovini, v katero se je vpisala tudi kot zatočišče slovenske moderne literature, je bila hiša strahov, nevarno nagibajočih se zidov in luknjičaste strehe, velika ljubljanska sramota, polna iztrebkov, odpadkov in uporabljenih injekcijskih igel, za katero mesto ni vedelo, kaj z njo storiti. Dvakrat je v njej v začetku tisočletja tudi zagorelo in takrat so iz nje pregnali klošarje, ki so se vanjo zalezli, potem ko je propadel velikopotezni načrt za preureditev v nakupovalno središče, in zazidali spodnja okna.

Odtlej je osamela, toda prej je bila vseh 190 let živahen del ljubljanske zgodovine. Leta 1828 sta jo tržaška borzna veletrgovca postavila kot tovarno za rafiniranje sladkorja, potem so jo prezidavali in dograjevali in v svojih zlatih časih sredi 19. stoletja je zaposlovala več kot 200 delavcev. Zato je edinstven spomenik kapitalističnega veleobrata iz prve polovice 19. stoletja, ki po velikosti ni imela tekmeca na ozemlju današnje Slovenije. Po požaru leta 1858 si kot tovarna ni več opomogla. Odtlej je služila kot vojašnica za rekrute; med drugim so iz nje v Mehiko odhajali umirat prostovoljci mehiškega cesarja Maksimilijana, brata avstrijskega cesarja Franca Jožefa. Med drugo svetovno vojno so njene kleti postale zaklonišča, po vojni je bil v stavbi sprejemni center s prenočišči za sezonske delavce iz drugih republik in reveže.

Prenovljena Cukrarna je to, kar Ljubljana zelo potrebuje, je prepričan ljubljanski podžupan prof. Janez Koželj, »če hočemo razvijati kulturno ponudbo in z njo tudi turizem«. Pravzaprav je Cukrarna zadnje upanje, da dobi Ljubljana večnamensko umetnostno središče, največje likovno razstavišče v državi, novo sinergijsko točko, je odločen prvi ljubljanski urbanist. Je eden redkih, ki se za prenovo častitljivo stare podrtije javno zavzema že desetletja.

Ljubljanski podžupan Janez Koželj. Foto: Blaž Samec

»S tem ko bomo mestno središče razširili proti vzhodu, bomo zmanjšali tudi pritisk turistov na ožji center Ljubljane, ki postaja premajhen za čedalje več obiskovalcev. Kultura postaja najdonosnejši del turizma, zato so takšni objekti tudi turistično privlačni, hkrati pa se bo z novim kulturnim centrom povečal javni prostor. V Ljubljani ta hip ne bi zmogli pripraviti denimo razstave slovenskih impresionistov, obstoječe galerije so premajhne in že zasedene s stalnimi zbirkami. Cukrarna pa ima ogromno neizrabljeno prostornino, v kateri bodo lahko dostojno predstavljeni tudi največji eksponati,« je prepričan Koželj, ki ga navdušuje revitalizacija nekdanjih industrijskih objektov drugod po svetu. »Razvojna perspektiva evropskih mest je, da ne rušijo svoje industrijske dediščine, ampak nekdanje hale in skladišča prenavljajo v dvorane, namenjene umetnosti. Morda najlepši takšen projekt v Evropi je londonska galerija Tate, ki je nastala v prostorih nekdanjega sladkornega magnata Henryja Tata.«

Galerija sodobne likovne in vizualne umetnosti

Sladkor pa je tudi edina stična točka glede kulturne dediščine pri nas in v Londonu oziroma drugih evropskih in ameriških mestih, kjer stare tovarne, rudniške in železarske objekte oživljajo v kulturna središča. V Sloveniji smo medtem porušili že marsikateri industrijski objekt, ki bi bil vreden kulturne obravnave. Ljubljanski podžupan omeni ljubljanske klavnice z eno najlepših hal z jekleno konstrukcijo v srednji Evropi, pa plavže jeseniške železarne in spomeniško zaščiten Rakušev mlin v Celju. V Ljubljani sta po njegovih besedah za prenovo zanimivi le še tovarna Rog in Cukrarna – že zdaj bi morali biti pozorni tudi na začetke propadanja ogromnih tovarniških hal Litostroja –, ki sta pozornosti vredni tudi kot mejnik našega kulturnega in arhitekturnega razvoja.

Prenova podolgovatega objekta Cukrarne, ki so je pred leti že prerezali z novo Roško cesto, bo stala, po zadnjih podžupanovih podatkih, okrog 28 milijonov evrov, od tega načrtujejo 10,8 milijona evrov pridobiti iz evropskega kohezivnega sklada, 2,7 milijona pa iz državnega proračuna. Občina je na ministrstvo za okolje in prostor že predložila vso potrebno dokumentacijo in zdaj čaka na pridobitev sklepa o sofinanciranju države.

To pa je ključno za izvedbo projekta, saj je v razpisu izrecno navedeno, da se pogodba razveljavi, če naročnik v roku enega leta ne sklene z državo pogodbe o sofinanciranju za plačilo izvedbe del, ki so predmet tega javnega naročila. Če bo torej država v letu, ki smo ga na ravni Unije poimenovali za evropsko leto kulturne dediščine, izpolnila svoj del obveznosti in bodo potem na račun projekta prišla tudi evropska sredstva, namenjena za trajnostne urbane strategije, bo na Poljanski cesti stala nova galerija Cukrarna. Ta bo, kakor sporočajo z Mestne občine Ljubljana, usmerjena v predstavljanje sodobne likovne in vizualne umetnosti, pri čemer bosta zagotovo pomembno vlogo odigrali najpomembnejši bienalni prireditvi v Ljubljani, BIO Ljubljana in Mednarodni grafični bienale. S tem bo rešeno dolgoletno pomanjkanje velikega razstavnega prostora v Ljubljani.

Mestna občina je natečaj za ureditev območja Cukrarne z Ambroževim trgom in nabrežjem Ljubljanice ter zasnovo novega upravnega središča za celotno območje Ljubljane na območju Cukrarne razpisala že leta 2009. Med 16 prispelimi predlogi za ureditev območja na kar 25 tisoč kvadratnih metrih je strokovna žirija izbrala predlog arhitekturnega biroja Scapelab. Takrat so na širše območje poleg Cukrarne in mestne uprave umeščali tudi nekatere ustanove državne uprave, centralni arhiv, ki bi bil v nekdanji roški vojašnici, in vse tri umetniške akademije, a je nato država od projekta odstopila in tako je zdaj predmet prenove le podolgovato poslopje Cukrarne.

Palača bo počakala

Tudi palača, kakor pravijo »ostanku« Cukrarne na drugi strani ceste, bo morala počakati na boljše čase. Takrat bodo, po idejnem projektu, objekta tudi povezali s streho, ki bi na višini sedanje strehe Cukrarne pokrila spodaj potekajočo cesto, pravi konservatorka Irena Vesel z Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije.

Glede na namembnost gre pri Cukrarni za eno večjih skladišč v Evropi, ki ima posebno vrednost tudi zaradi ročne zidave do meter debelih zidov z opečnimi zidaki, ter ponekod še vidnih originalnih ometov s štukaturami in pilastri. Tako velikega objekta zdaj ne bi več zidali z zidaki, meni konservatorka, zato spomeniška zaščita varuje tudi material in način gradnje. V skladu s spomeniškovarstvenimi smernicami je pri objektu Cukrarne sicer zaščiteno le zunanje pročelje z mrežo 365 oken.

A denarja za vzdrževanje kulturnih spomenikov ni nikoli dovolj, niti v letošnjem evropskem letu kulture, ko so vse druge države povečale proračune za tovrstne dejavnosti. Slovenija je v proračunu letos v te namene namenila komaj 700 tisoč evrov, prav toliko pa ima tudi za prihodnje leto, medtem ko je denimo Švedska, postreže s primerjavo dr. Robert Peskar, generalni konservator zavoda za varstvo kulturne dediščine, zagotovila okroglo milijardo dolarjev.

V Sloveniji je evidentiranih približno 30 tisoč enot kulturne dediščine, od tega je spomenikov lokalnega pomena okrog 7000, približno tristo med njimi ima status državnega pomena. Odlok, s katerim je bila Cukrarna zaščitena kot kulturni spomenik lokalnega pomena, je iz leta 1989, ko so zavarovali cela območja v Ljubljani. V skladu s spomeniškovarstvenimi smernicami se pri Cukrarni ščiti le zunanje pročelje z mrežo oken. Ker je bil objekt večkrat prezidan, so se arhitekti odločili za odstranitev vseh notranjih konstrukcijskih elementov in vzpostavitev enovitega, odprtega prostora z mostovži, ki bodo omogočali tudi poglede na razstavljene objekte z različnih višin.

Galerijo Cukrarna bo upravljal Muzej in galerije mesta Ljubljana kot javni zavod, ki ga je MOL ustanovila za opravljanje tovrstne dejavnosti. V njegovem poslanstvu je med drugim zapisano: »Zavod zagotavlja z razstavami in zbirkami muzejskih predmetov, arhivskega in knjižničnega gradiva ter drugega dokumentarnega gradiva, modernih in sodobnih del likovne umetnosti ter sodobnih umetniških likovnih praks dostop do javnih kulturnih dobrin in skrbi za mednarodno izmenjavo. Z odkupi, darili in volili zavod oblikuje novo zbirko likovne umetnosti v Ljubljani.«

V prenovljeno Cukrarno bodo prenesli tudi dejavnost Jakopičeve galerije; ta je bila v prostorih na Slovenski cesti urejena predvsem zaradi pomanjkanja večjih razstavnih prostorov v Ljubljani. Po novem pa bo namenjena predvsem predstavitvi najdb iz rimske Emone, ki jih doslej Ljubljana ni imela prave možnosti dostojno predstavljati.

01 - Modified: 2018-05-25 05:39:53 - Feat.: 1 - Title: »Zdi se, da Janez Janša ne bo mogel sestaviti vlade« (VIDEO) 02 - Modified: 2018-05-24 17:10:02 - Feat.: 1 - Title: Sistem ravnanja z odpadki se je sesul 03 - Modified: 2018-05-25 06:34:39 - Feat.: 1 - Title: Meteorne vode potopile središče Prevalj (VIDEO) 04 - Modified: 2018-05-25 05:45:33 - Feat.: 1 - Title: GDPR: velik vpliv na poslovne odločitve in rezultate podjetij 05 - Modified: 2018-05-24 19:50:39 - Feat.: 1 - Title: Referendum o splavu znova deli Irsko 06 - Modified: 2018-05-24 20:09:31 - Feat.: 1 - Title: Nemčija v primežu ZDA in Kitajske 07 - Modified: 2018-05-25 06:44:35 - Feat.: 1 - Title: Oprano ime »velikana iz Galvestona« 08 - Modified: 2018-05-24 20:20:38 - Feat.: 1 - Title: Harvey Weinstein naj bi se kmalu predal policiji 09 - Modified: 2018-05-24 19:23:44 - Feat.: 1 - Title: Upravno sodišče proti daljšemu pomolu Luke Koper 10 - Modified: 2018-05-24 15:09:45 - Feat.: 1 - Title: Otroška srčna kirurgija: ZZZS mora staršem povrniti stroške operacije v Nemčiji 11 - Modified: 2018-05-24 18:03:28 - Feat.: 1 - Title: Radenska ni bila kriva za poškodbe grla 12 - Modified: 2018-05-24 17:25:35 - Feat.: 1 - Title: Opravičilo slavnega igralca po obtožbah o spolnem nadlegovanju 13 - Modified: 2018-05-24 17:33:24 - Feat.: 0 - Title: FOTO:Študljani nočejo Publicusovih smrdečih odpadkov
01 - Modified: 2018-05-22 05:43:16 - Feat.: 0 - Title: Dovolj je star, da nosi odgovornost za šolo 02 - Modified: 2018-05-21 07:47:49 - Feat.: 0 - Title: FOTO:Ribič v gozdu, konoba med bloki 03 - Modified: 2018-05-21 13:24:58 - Feat.: 1 - Title: Cecine uspešnice za osnovnošolce 04 - Modified: 2018-05-18 13:46:57 - Feat.: 0 - Title: Irak: Zibelka civilizacije je zavožena država 05 - Modified: 2018-05-21 14:34:53 - Feat.: 1 - Title: Zaradi izgorelosti pridejo vsi – delavci, ministri, menedžerji 06 - Modified: 2018-05-21 07:02:16 - Feat.: 0 - Title: FOTO:Mojster bi gostom skuhal odlično kavico 07 - Modified: 2018-05-20 07:50:52 - Feat.: 0 - Title: Bilo je vprašanje – zgniti ali hoditi? Nato je prehodil 841 kilometrov   08 - Modified: 2018-05-23 09:34:36 - Feat.: 0 - Title: FOTO:Otroci se učijo, ne da bi sami vedeli, da se 09 - Modified: 2018-05-20 06:22:55 - Feat.: 0 - Title: Mnogi otroci imajo travmo javnosti - kako to preprečiti? 10 - Modified: 2018-05-18 11:04:36 - Feat.: 0 - Title: Danes bodo odprli prvi drive-in v Sloveniji 11 - Modified: 2018-05-21 11:49:56 - Feat.: 0 - Title: Nekateri ne zaupajo, drugi nimajo niti za varčevanje 12 - Modified: 2018-05-20 06:45:39 - Feat.: 0 - Title: Stranke uporabljajo begunce za nabiranje političnih točk 13 - Modified: 2018-05-18 12:16:52 - Feat.: 0 - Title: Lahko ste direktor lastnega zdravja 14 - Modified: 2018-05-17 07:24:30 - Feat.: 0 - Title: Zakaj se je bolečina vrnila? 15 - Modified: 2018-05-14 07:39:48 - Feat.: 0 - Title: Nedelo izbira: Gostilna Pri Mari, Piran 16 - Modified: 2018-05-14 13:01:11 - Feat.: 0 - Title: Cimri in knjiga
01 - Modified: 2018-05-25 06:15:48 - Feat.: 0 - Title: FOTO:Maline ob centru varne vožnje 02 - Modified: 2018-05-24 17:33:24 - Feat.: 0 - Title: FOTO:Študljani nočejo Publicusovih smrdečih odpadkov 03 - Modified: 2018-05-24 16:16:04 - Feat.: 0 - Title: FOTO:Arhitekturna biroja Enota in Superform do beneških nagrad 04 - Modified: 2018-05-24 16:59:34 - Feat.: 0 - Title: FOTO:Simon Yates prvič zašel v težave, Dumoulin je zelo blizu! (VIDEO) 05 - Modified: 2018-05-24 14:46:10 - Feat.: 0 - Title: FOTO:Poslanska predvolilna vročica tudi pri pranju denarja 06 - Modified: 2018-05-24 13:49:44 - Feat.: 0 - Title: FOTO:Iskrica 07 - Modified: 2018-05-24 11:48:23 - Feat.: 1 - Title: FOTO:Požrešne luknje 08 - Modified: 2018-05-24 12:06:02 - Feat.: 1 - Title: FOTO:Ulice na Havajih gorijo v modrih plamenih 09 - Modified: 2018-05-24 12:01:38 - Feat.: 0 - Title: FOTO:Družine tožijo Evropo zaradi slabšanja podnebja 10 - Modified: 0000-00-00 00:00:00 - Feat.: 0 - Title: FOTO: Na ljubljanskih trgih in ulicah silvestrovalo približno 100.000 ljudi 11 - Modified: 0000-00-00 00:00:00 - Feat.: 0 - Title: FOTO: Na ljubljanskih trgih in ulicah silvestrovalo približno 100.000 ljudi 12 - Modified: 0000-00-00 00:00:00 - Feat.: 0 - Title: FOTO: Na ljubljanskih trgih in ulicah silvestrovalo približno 100.000 ljudi 13 - Modified: 0000-00-00 00:00:00 - Feat.: 0 - Title: FOTO: Na ljubljanskih trgih in ulicah silvestrovalo približno 100.000 ljudi