Zasebno osnovno šolstvo: Podpovprečno število, nadpovprečno financiranje

Ni rečeno, da kakšna druga vlada ne bo ideje o spremembi financiranja zasebnega šolstva kdaj spet potegnila iz predala.

sob, 02.12.2017, 12:00
6

 

zasebnih osnovnih šol deluje v Sloveniji

 

0,2

 

odstotka otrok se je leta 2016 šolalo na njih

 

3,6

 

milijona evrov je za njihovo delovanje leta 2016 plačala država

Prejšnji teden je kazalo, da bo državni zbor spremenil 57. člen ustave, s čimer bi se izognil odločbi ustavnega sodišča izpred treh let, da mora država stoodstot­no financirati javno veljavni program tudi v zasebnih osnovnih šolah. Začetek postopka spremembe ustave je zbor potrdil, a je ta teden postopek klecnil na naslednji oviri, ustavni komisiji. Ni pa rečeno, da kakšna druga vlada v drugačni sestavi ali z drugačnim razmerjem sil ne bo ideje kdaj spet potegnila iz predala.

Predlog poslanca socialnih demokratov Matjaža Hana, da bi spremenili ustavo in tako ne bi bilo treba stoodstotno financirati javno veljavnega programa v zasebnih osnovnih šolah, je doživel ogorčene kritike. Poleg samih zasebnih osnovnih šol so mu žolčno nasprotovali iz Slovenske demokratske stranke in Nove Slovenije, nenavadno ostro pa so proti njemu nastopili tudi nekateri pravniki desne provenience.

Slovenski politični prostor sicer ni znan po tem, da bi glasovalni stroj vladajoče koalicije, ko je namazan, zlahka kaj ustavilo. A tokrat ga je, in to en sam poslanec. V 19-članski ustavni komisiji imajo stranke, ki so podpirale spremembo – vladna koalicija in Levica – 12 članov. Za to, da komisija podpre nadaljevanje postopka spremembe ustave, morata glasovati dve tretjini, se pravi 13 članov. Ključni 13. glas naj bi dal predstavnik madžarske manjšine László Göncz, vendar si je ta teden premislil. Raz­log naj bi bil, da ni prava pot, da bi s spremembo ustave obšli odločbo ustavnega sodišča. Poleg tega je po njegovem neprimerno, da bi v tak­šni zadevi odločil glas poslancev narodnih manjšin.

Za koga

Zdaj imamo v Sloveniji šest zasebnih osnovnih šol, kjer poučujejo javno veljavni program: Waldorfska šola Ljubljana, Waldorfska šola Maribor, Osnovna šola Alojzija Šuštarja Ljubljana, Montessori inštitut v Ljubljani, osnovna šola Montessori v okviru Zavoda Antona Martina Slomška v Mariboru ter Inštitut za celostno vzgojo in izobraževanje otrok LILA v Ljubljani.

Čeprav krožijo informacije, da država v njih v nasprotju z javnimi osnovnimi šolami – kjer javno veljavni program financira stoodstotno – financira program 85-odstotno, ni čisto tako. Na šolskem ministrstvu so nam namreč pojas­nili, da je financiranje odvisno od tega, kdaj so zasebno šolo ustanovili. Če so jo pred letom 1996, država javno veljavni program v njej financira stoodstotno. Če so šolo ustanovili pozneje, ga 85-odstotno. Je pa res, da je bila pred letom 1996 edina zasebna osnovna šola waldorfska v Ljubljani.

To so ustanovili kmalu po osamosvojitvi, v šolskem letu 1992/93. Vendar so šele na začetku leta 2003 dobili sklep strokovnega sveta za izobraževanje, »da izobraževalni program waldorfske osnovne šole zagotavlja minimalna znanja, ki omogočajo uspešen zaključek izobraževanja«, in s tem javno veljavnost.

Zakaj je prelomnica ravno leto 1996? Po besedah znanstvenega svetnika na Pedagoškem inštitutu dr. Zdenka Kodelja zaradi sprejetja zakona o financiranju vzgoje in izobraževanja tega leta. V njem so določili, da zasebne šole financirajo iz javnih sredstev v višini 85 odstotkov cene javno veljavnega izobraževalnega programa. Ker zakon nima retroaktivne veljave in velja le za naprej, ni posegel v že pridobljene pravice zasebnih šol, ki so obstajale pred sprejetjem zakona in so jih na podlagi začasnih rešitev financirali stoodstotno.

Po ustanovitvi waldorfske je do ustanovitve druge zasebne osnovne šole minilo petnajst let. V šolskem letu 2008/09 je vrata odprla Osnovna šola Alojzija Šuštarja v Ljubljani, v šolskem letu 2010/11 ljubljanska šola Montessori, v letu 2015/16 se je osamosvojila dotedanja mariborska podružnica ljubljanske waldorfske šole, isto leto so, prav tako v Mariboru, ustanovili Montessori šolo. Do zdaj zadnji je Inštitut za celostno vzgojo in izobraževanje otrok LILA, ki je dobil javno veljavnost svojega osnovnošolskega programa lani oktobra.

Dve od teh šol, Osnovna šola Alojzija Šuštarja Ljubljana in osnovna šola Montessori v Mariboru, je prek svojih izobraževalnih zavodov ustanovila Rimskokatoliška cerkev. Za ti dve bi torej lahko rekli, da sta dejansko cerkveni. Še ena, ljubljanska Montessorijeva, deluje po katoliških principih, vendar ni neposredno pod nadzorom Cerkve.

Dve, ljubljanska in mariborska waldorfska šola, delujeta po posebnih pedagoških načelih Rudolfa Steinerja. Pri najnovejši, LILA, gre očitno za neke vrste newageevsko zadevo, saj uči po konceptu iz jogijske filozofije, ki enako upošteva telo, čustva, voljo in um, imajo pa tudi samo vegetarijansko prehrano. Trenutno deluje v Ljubljani, vendar nameravajo odpreti še enote v Novem mestu, Mariboru, Kranju in na Goričkem.

Za zasebne šole, ne samo osnovne, pogosto velja, da so elitistične. Kodelja pravi, da primerjalne študije zasebnega šolstva v več državah kažejo, da so nekatere zasebne šole elitistične, druge ne. »Iz tega, da zasebne šole niso nujno elitistične, pa nikakor ne sledi, da se vanje lahko vpiše, kdor hoče. Kajti zasebne osnovne šole – v nasprotju z javnimi – lahko izbirajo učence. Same se odločajo o tem, koga bodo sprejele in koga ne. Pravica do izbire učencev je ena njihovih bistvenih značilnosti,« pravi Kodelja.

Ali bodo pravico uporabile ali ne, je seveda odvisno od posamezne šole. V nekaterih državah pravica zasebnih šol, da izbirajo svoje učence, ni absolutna, če jih financirajo iz javnih sredstev. »Vendar zasebne šole načeloma ustanavljajo za specifične populacije – posebne pedagogike, veroizpovedi –, ne pa za vse. V tem smislu zasebne šole na družbeni ravni delujejo ločevalno,« opozarja znanstveni svetnik Kodelja.

Za koliko

Na ministrstvu za šolstvo poudarjajo, da država financira izvedbo programa zasebnih osnovnih šol, »medtem ko je za zagotovitev ustreznih prostorov in investicijsko vzdrževanje odgovoren ustanovitelj«.

Koliko državnega, javnega denarja se nameni za zasebne osnovne šole? Daleč največ, 1.647.642 evrov, je leta 2016 prejela prav tista, ki ji država program financira stoodstotno, se pravi waldorfska v Ljubljani. Sledijo ji tiste s 85-odstotnim državnim financiranjem programa. Prva med njimi je ljubljanska šola Alojzija Šuštarja z nekaj manj kot 1,1 milijona evrov. Waldorfska šola v Maribor je dobila 452.531 evrov, Montessori šola v Ljubljani dobrih 333.000 evrov, šola Montessori na Zavodu Antona Martina Slomška v Mariboru pa 101.304 evre. Osnovna Šola LILA lani seveda ni prejela nič, saj še ni izvajala pouka.

Za zasebne osnovne šole gre torej že zdaj precej javnega denarja. Ko bo v njih več otrok, ko bodo torej novejše popolnile vse razrede od prvega do devetega, ga bo šlo še več. In če bo država zasebne šole financirala v celoti, jih bodo gotovo ustanavljali več, s čimer bodo naraščali tudi stroški.

Javno ali zasebno

Stališče šolskega ministrstva do zasebnih šol je zelo kratko in jedrnato. »Zasebne šole s programi, ki so pridobili javno veljavnost, predstav­ljajo bogatitev šolskega prostora,« je bilo vse, kar so nam zapisali v odgovor na vprašanje, ali podpirajo ustanavljanje novih zasebnih osnovnih šol.

Kodelja pravi, da je zagovornik dobrega javnega šolstva, vendar ne nasprotuje državnemu sofinanciranju zasebnih šol. Na vprašanje, ali sta njihovo število in delež otrok, ki se v njih izobražuje v Sloveniji, primerna oziroma primerljiva z drugimi evropskimi državami, pa odgovor ni enostaven. Kodelja pravi, da so razlike posledica različnih zgodovinskih in družbenih okoliščin, političnih bojev, ureditve odnosa med državo in cerkvami


Med evropskimi državami je zaradi zgodovinskih okoliščin oblikovanja javnega šolstva izjema – tako glede izjemno visokega deleža zasebnih šol kot njihovega stoodstot­nega financiranja – Nizozemska. Evropsko povprečje otrok v zasebnih osnovnih šolah sicer znaša približno 6,5 odstotka. V Sloveniji jih je bilo v prejšnjem šolskem letu komaj 0,2 odstotka.

Prva Janševa vlada je poskušala leta 2007 na horuk izenačiti delež otrok v zasebnih osnovnih šolah z evropskim povprečjem do leta 2013, kar pa ji očitno ni uspelo. Predvsem zato, ker je število otrok v zasebnih osnovnih šolah odvisno od prej omenjenih dejavnikov in ne dekretov. O tem, kakšno bi bilo torej primerno število zasebnih osnovnih šol za Slovenijo, je Kodelja odgovoril zelo ohlapno: »Primerno število takih šol je tisto, ki po eni strani omogoča dopolnitev javnega šolstva in prispeva k povečanju možnosti, da lahko starši oziroma otroci izberejo tudi zasebne šole, po drugi pa ne ogroža kakovostnega javnega šolstva, ki bi moralo biti primarna skrb socialne države.«

Je pa Kodelja zelo jasen glede obveznosti države, da v celoti financira delovanje zasebnih osnovnih šol. Država jih lahko financira, ni pa to nujno. Po razlagi Evropskega sodišča za človekove pravice namreč država, vsaj kar zadeva obveznosti, ki izhajajo iz drugega člena prvega protokola k evropski konvenciji o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin – ta vsakomur zagotavlja pravico do izo­braževanja –, ni obvezana financirati zasebnih šol. To je razsodilo leta 1981 v primeru, znanem kot Belgian Linguistics Case, in pozneje še v dveh primerih.

Kar zadeva višino sofinanciranja, se mu zdi sedanja ureditev, ki zagotavlja 85-odstotno financiranje javnega izobraževalnega programa v zasebnih šolah, kar primerna, saj je nad evropskim povprečjem. »Ob tem je namreč treba upoštevati pomembno dejstvo, da imajo zasebne šole še svojega ustanovitelja, ki lahko na različne načine dviguje standarde delovanja šole, kar pri javnih šolah ni primer. Poleg tega se mi zdi sedanja ureditev dobra vsaj iz dveh razlogov: prvič, ker ima za posledico omejitev višine šolnin, drugič pa zato, ker je bila plod precej širokega družbenega soglasja,« je povedal Kodelja.

Prijavi sovražni govor